“Veliko je materiala, ki mora biti podan slovenski javnosti. Mislim, da je v interesu vsakega Slovenca, da se ve, kdo nam vodi državo, kdo upravlja z državnimi podjetji in konec koncev, kam gre državni denar,” je sporočil Državni svet RS v zvezi z odreditvijo parlamentarne preiskave. Z njo želi raziskati in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I, domnevne sporne prakse, povezane z družbo Star Solar ter nezakonitega financiranja volilne kampanje politične stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022. To je v oddaji 24ur zvečer poudaril državni svetnik Andrej Poglajen.
Na vprašanje, ali meni, da bo parlament sedaj ustanovil parlamentarno komisijo, ki bo preiskovala poslovanje Gen-I-ja, ki ga je včasih vodil premier Robert Golob, je Andrej Poglajen odgovoril, da mora sedaj državni zbor po ustavi, zakonodaji Republike Slovenije, ustanoviti parlamentarno preiskavo. “Mislim, da je bilo to jasno obrazloženo v sami zahtevi za parlamentarno preiskavo,” je izpostavil in dodal, da je vse, kar je povezano z državnim zborom in pobudami o preiskovalki znotraj državnega zbora subjekt zase, državni svetniki so izglasovali predlog in to z veliko večino.
Mirko Bandelj, odvetnik Gen-I, je glede državnega svetnika Poglajna zatrdil, da naj bi narobe razmišljal in razumel ustavo. “Verjetno ustava govori o tem, da mora Državni zbor RS ustanoviti parlamentarno komisijo, če to zahteva Državni svet RS, vendar so v ustavi druge določbe, ki terjajo zakonito in ustavno ravnanje,” je zatrdil in dodal, da mora pred ustanovitvijo komisije parlament presoditi, ali je zahteva Državnega sveta RS sploh zakonita in ustavna. “O tem lahko predhodno odloči tudi ustavno sodišče,” je še dodal. Na to mu je Poglajen odgovoril, da je vloga ustavnega sodišča tukaj definitivno jasna. “Ustavno sodišče je edino, ki lahko odloči, ali je gradivo in vsebina samega predmeta preiskovalke skladna z ustavo, ne pa razni dopisi pooblaščencev s strani Gen-i, kot je v tem primeru gospod Bandelj.”
V Državnem svetu RS ne prejudiciramo o tem, podajamo pa zahtevo, da se to preiskuje
V zvezi z vsebino parlamentarne preiskave, ki jo zahtevajo, je Poglajen pojasnil, da je tematika naslovljena na financiranje kampanje Gibanja Svoboda pred parlamentarnimi volitvami leta 2022, na delovanje oziroma vladanje gospoda Goloba znotraj Star Solarja, kajti po novem letu je ta postal večinski lastnik podjetja, hčerka pa glavna direktorica. “To so nedvomno predmeti, zreli za preiskovanje. Kot je bilo že večkrat rečeno. Mi v državnem svetu ne prejudiciramo o tem, podajamo pa zahtevo, da se to preiskuje,” je poudaril državni svetnik in dodal, da je interes javnosti jasen in je bil večkrat izkazan. “Tudi s strani medijev je bilo večkrat pojasnjeno, kaj se zahteva od ljudi, ki so delovali znotraj omenjenih organov.”
Bandelj je v nadaljevanju vztrajal, da se je vse, kar se Gen-I očita, dogajalo v času, ko to niti ni bilo državnopravni subjekt. “Vsi dogodki so vse do danes imeli značaj čisto zasebnih poslov,” katerih pa po njegovih besedah parlamentarna preiskava niti ne more zajeti. Meni, da je namen vsega le brskanje po poslovni dokumentaciji gospodarskega subjekta za leta nazaj v upanju, da se najde kaj za diskreditacijo. To je nevarno, pravi. Poglajen je v zvezi s tovrstno navedbo izpostavil pomembna dejstva. “Prvo je dejstvo, da gospod Bandelj kot odvetnik Gen-I navaja, da gre za poslovne skrivnosti. Zakon o poslovnih skrivnostih je v 4. členu in 2. odstavku jasen, v primeru, da se formira preiskovalna komisija državnega zbora, mora biti poslovna skrivnost razjasnjena,” je bil jasen Poglajen.
V nadaljevanju je državni svetnik izpostavil, da je bilo večkrat v javnosti izpostavljeno, da Gen-I nikoli ni bilo zasebno podjetje. “Vendar je bilo kot podjetje skozi različne tako imenovane hobotnice podjetij v večinski lasti države. Tukaj gre seveda za številne mahinacije,” je izpostavil in dodal, da gospoda Bandlja razume, da ga skrbi, kaj vse se bo tukaj odkrivalo.
Bandelj je odgovoril, da ga v zvezi s tem skrbi za princip, demokratično državo in človekove pravice. “Tukaj ne gre za nobene mahinacije,” vztraja in trdi, da ni nobenih dokazov, da bi Gen-I kakor koli financiral Svobodo ali predvolilno kampanjo. Gibanje Svoboda je bilo po njegovih besedah ustanovljeno kasneje, ko ni bil več direktor. V zvezi z zaupnimi podatki trdi, da je kršeno načelo delitve oblasti. “Glede podatkov in dogodkov, ki jih gradivo omenja, so razsojali upravno sodišče kot tudi informacijska pooblaščenka. Po ustavni odločbi je tukaj jasno, da parlamentarna preiskava ne more poseči v stvari, o katerih so pristojni organi že odločali,” je navedel.
Ker je Bandelj navedel informacijsko pooblaščenko, je Poglajen poudaril, da to ni organ, ki bi lahko dajal končno odločitev o zakonski skladnosti oziroma ustavnosti nečesa. Poudaril je, da se mu zdi čudno, da se oglaša ravno v primeru te preiskovalke, medtem ko v Državnem zboru RS že teče ena od preiskav, ki jo je v preteklosti vodila Mojca Pašek Šetinc, danes pa jo Tamara Vonta, ki ravno na podlagi tega, da je današnja oseba, ki je funkcionar, se pravi poslanec ene od parlamentarnih strank, v preteklosti bil poslanec enega izmed podjetij, in se ga na podlagi tega preiskuje. “Zakaj v primeru Gen-I ne more biti tako? Zakaj se gospod Bandelj pred tem ni oglašal,” je bil jasen državni svetnik.
Pretekle parlamentarne preiskovalne komisije določajo prakso
Bandelj je dal vedeti, da se prej ni oglašal, ker ga o tem tudi ni nihče povprašal. Kot pravi, se strinja, s Poglajnom, da je bilo doslej v parlamentarnih preiskavah praktično vse narobe. Meni, da je graditi bodočo prakso na doslejšnjih zgrešenih primerih in jo še poglabljati popolnoma deplasirano. “Gospod Bandelj omenja prakso. Praksa je vzpostavljena. Pretekle parlamentarne preiskovalne komisije določajo prakso. Zakaj se ni oglasil prej. Verjetno zato, ker ga je v tem danem primeru angažiralo podjetje Gen-I,” mu je odgovoril državni svetnik.
Poglajen je zaključil, da pričakuje, da Državni zbor ustanovi preiskovalko, časovni okvir pa je na kolegiju predsednice državnega zbora. Ker je Bandelj omenjal, da bi se lahko z razkritjem vse dokumentacije krnil mednarodni ugled podjetja in ugled podjetja v javnosti, je izrazil prepričanje, da je to idealna priložnost za Gen-I, da pojasni, kaj se je sploh dogajalo. “Če pa že govorimo o mednarodnem okolju, se moramo zavedati, da so bile tudi v drugih državah oblikovane parlamentarne preiskave, ki so preiskovale sporno nakazilo Berishaju, kosovskemu veleposlaniku Gen-I Srbija in podobno. Veliko je materiala, ki mora biti podan slovenski javnosti. Mislim, da je v interesu vsakega Slovenca, da se ve, kdo nam vodi državo, kdo upravlja z državnimi podjetji in konec koncev da se ve, kam gre državni denar,” je še poudaril.
Ž. N.