Belgija je skupaj z devetnajstimi evropskimi državami naslovila skupno pismo na evropskega komisarja za migracije, v katerem poziva k omogočanju prostovoljnih in prisilnih vrnitev afganistanskih državljanov, ki nimajo pravne podlage za bivanje v EU. Na notranje ministrstvo smo naslovili vprašanje, zakaj Slovenije ni med podpisnicami skupnega pisma. Bomo postali “migrantski žep”?
Pobuda, ki jo je najprej razkril Euractiv, je bila zdaj formalizirana in vključuje države, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, Švedska in Nizozemska. Poudarek je na nujnosti usklajenega evropskega odziva, zlasti za tiste posameznike, ki predstavljajo grožnjo javnemu redu.
Belgijska ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt je izjavila, da je čas za odločno in usklajeno ukrepanje, da EU znova prevzame nadzor nad migracijami in varnostjo. Pismo predlaga tesnejše sodelovanje med Evropsko komisijo, evropsko diplomatsko službo (EEAS) in državami članicami ter celo skupno misijo EU v Afganistanu.
Tudi nizozemska vlada je v obvestilu o pozivu 19 držav EU in Norveške EK (komisarju za notranje zadeve Brunnerju) k več možnostim za vračanje Afganistancev v njihovo državo Slovaško zamenjala s Slovenijo. Slovenskega notranjega ministra med podpisniki tega poziva ni, je pa… pic.twitter.com/H6rRbGMdBf
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) October 19, 2025
Prav tako predlaga večjo vlogo agencije Frontex pri organizaciji vračanja in reintegraciji, saj trenutni nacionalni pristopi povzročajo visoke stroške in razdrobljenost. Nemčija že samostojno napreduje pri dogovorih s talibanskimi oblastmi o ponovnem začetku deportacijskih letov, čeprav režima uradno ne priznava.
Nemčija za pospešitev izgona kriminalcev
Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil pospešitev izgonov afganistanskih državljanov, obsojenih kaznivih dejanj. Na ravni EU se razprave o deportacijah trenutno osredotočajo predvsem na Sirijo, kjer se ocenjuje, ali so razmere primerne za vračanje določenih kategorij sirskih državljanov.
V širšem kontekstu je letos več držav, med njimi Danska in Italija, pozvalo k strožjemu pristopu EU do migracij in azila ter kritiziralo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki naj bi preveč poudarjale individualne pravice na račun nacionalne varnosti.
Domen Mezeg