Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je Vladi dala 15 dni časa, da poroča o realizaciji lanskih priporočil komisije, na katere danes niso imeli odgovorov. Med stvarmi, na katere niso odgovorili, je pregled delovanja Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in revizija slovenskega zdravstva. Računsko sodišče pa še kar čaka na zakonske omejitve, ki jih bo imelo pri reviziji naše glavne banke.
Februarja lani je komisija namreč sprejela več sklepov glede delovanja Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic. Predlagali so, da naj Računsko sodišče revidira poslovanje Banke Slovenije za zadnja tri leta, Vlada pa naj pripravi zakonske spremembe za povečanje odgovornosti guvernerja in viceguvernerjev centralne banke.
Festićeva jih vabi na revizijo, Janša pa se sprašuje, zakaj do revizije nikoli ne pride
Po besedah viceguvernerke Banke Slovenije Mejre Festić je ECB podala mnenje glede razmejitve pristojnosti Računskega sodišča, neodvisnosti centralne banke in revizorja. Pomembno se ji zdi tudi mnenje ECB o zagotavljanju zaupnosti podatkov. Sicer pa je dejala, da v Banki Slovenije z revizijo nimajo težav, da pa je treba določiti zakonsko podlago.
Vesel je Janševe navedbe zanikal in rekel, da je računsko sodišče neodvisno. Zavrnil je tudi vprašanje Andreja Širclja iz SDS, ali je v konfliktu interesov, in dejal, da so kot institucija v zadregi, saj vsi pričakujejo revizijo, pravne podlage zanjo pa ni.
Na ministrstvu in na Računskem sodišču se izgovarjajo na ECB in Evropo
Metod Dragonja, ki nam je ostal v spominu zaradi škandala z DUTB, je povedal, da Ministrstvo pripravlja predlog zakonskih sprememb, ki bo ustrezno določil omejitve pri reviziji Banke Slovenije. Na te omejitve naj bi opozorila Evropska centralna banka (ECB). Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je dejal, da je treba rešiti vprašanje obsega revizije in da tudi drugi v EU čakajo z revizijami bank, dokler se med sabo ne dogovorita ECB in Evropsko računsko sodišče.
Mesca čudi zavlačevanje, Bratuškovo pa to, da se nič ne zgodi
Luko Mesca iz ZL preseneča zavlačevanje, saj koalicijska pogodba določa, da se bo preiskalo nastanek bančne luknje. Meni, da mnenje ECB kaže na to, da bo imelo računsko sodišče pri reviziji popolnoma zvezane roke. Moralo pa bi preiskati izvedbo stresnih testov in višino dokapitalizacije bank, pravi Mesec.
V ozadju izčrpavanja zdravstva so ljudje, ki pridejo do javnega denarja tudi na drugih področjih
Ob obravnavi neodgovorjenih priporočil glede delovanja zdravstvenega sistema in čakalnih dob pa se je razvila razprava okoli družb, za katerimi naj bi domnevno stali zamejski Slovenci. Ugotovili so, da je velik problem podjetje Mark Medical, ki obvladuje velik delež pri dobavi medicinske opreme.
V ozadju te in drugih družb naj bi bili ljudje, ki pridejo do javnih sredstev tudi na drugih področjih, ne le v zdravstvu, je opozorila v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana Brigita Čokl. Izpostavila je zamejskega Slovenca iz Italije Erika Švaba.
Komisija je pozvala Računsko sodišče in ostale pristojne organe, naj raziščejo trditve, ki so bile izrečene na seji komisije, ter ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi.
A. R., STA