“Najprej je ista predsednica za novo leto s falconom letela na bližnji Dunaj na koncert, zdaj potuje v neke afriške države, ki z vidikom delovanja parlamenta, ki ga vodi, nimajo nobene zveze. To je čisto tratenje davkoplačevalskega denarja. Če govorimo o kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta (VS) OZN proti Belorusiji, mora tam mora delati zunanje ministrstvo in vlada, ne pa parlament”, je glede afriške avanture Urške Klakočar Zupančič in Mojce Šetinc Pašek po Afriki prepričan dolgoletni novinar in urednik Peter Jančič, ki pot označuje za čisti poslanski turizem. Dvomi namreč v to, da sta Klakočarjeva in Paškova tako tako vplivni diplomatki, da lahko presežeta moč Kitajske in Rusije.
Peter Merše je v oddaji Ura moči z voditeljem Bojanom Požarom glede poti po Afriki izpostavil prepričanje, da je zadeva na pogled tako bizarna, da tudi zato pritegne pozornost. Videli smo lahko namreč poslanko v raztrganih kavbojkah, predsednico DZ z dekoltejem, ki hodi okrog in se slika kot Instagram vplivnica. “To priteče najstnicam, ki se slikajo za Instagram, ne pa predsednici DZ.” Sam obisk Afrike nikoli prej ni pritegnil tolikšne pozornosti. Tudi minister Anže Logar je bil namreč v Ruandi, pa to ni poželo takšnega odziva, ker se je znal obnašati. V tem primeri smo po njegovo videli neko turistko, ne pa neko diplomatko, političarko, ki predstavlja suvereno državo. “V tem smislu vidimo, da se gre nek turizem sicer v imenu iskanja podpore h kandidaturi v VS OZN. Mislim, da je s svojo pojavo, kakor smo lahko videli na socialnih omrežjih, naredila več škode kot koristi v smislu, da je osmešila državo, ne pa da je pridobila kakšen resen glas”, je izpostavil in da bodo volitve razkrile svoje. Po Meršetovem mnenju skuša Klakočarjeva javno podobo zgladiti s posvajanjem živali in se javnosti prikazuje, ker je posvojila gorilo ali šimpanza.
Gre za čisti turizem
Da smo v parlamentu nekoč že imeli resne težave s poslanskim turizmom, je spomnil Peter Jančič in dodal, da so bile iz tega razloga ukinjene nepotrebne bizarne poti velikih delegacij v države, ki niso imele pomena z vidika delovanja parlamenta. “Sedaj imamo neko novo prakso. Najprej je ista predsednica za novo leto s falconom letela na bližnji Dunaj na koncert, zdaj potuje v neke afriške države, ki z vidikom delovanja parlamenta, ki ga vodi, nimajo nobene zveze. To je čisto tratenje davkoplačevalskega denarja,” je prepričan. Sam meni, da bi na kandidaturi v VS OZN moralo delati zunanje ministrstvo in vlada, ne pa parlament. “Tam slišimo naši predstavnici, da delimo skupne vrednote z državo, ki preganja homoseksualce, skupnost LGBT imajo absolutno prepovedano,” je opozoril in dodal, da je bilo vendarle nekaj pozitivnega – zaradi tega nekaj dni ni bilo v državi Mojce Pašek Šetinc in tukaj ni preganjala opozicijskih medijev, kar sicer pri nas počne. “Neke podobnosti so z afriškimi državami, mogoče tam išče navdihe. Tam so se brutalno ubijali, dejansko je to država, kjer jim manjka moških, ker so mrtvi, in zato so ženske relativno vplivne.” Na to resničnost jo je sicer po njegovih besedah opozoril celo Pikalo iz SD. Jančič upa, da si bodo novinarji šli, tako kot je to storil tudi sam pred desetimi leti, podrobno pogledat stroške te poti. Požar je ob tem pripomnil, da naj bi se govorilo, da stroški znašajo okoli 180 tisoč evrov.
Požar je posredoval izjavo Igorja Lukšiča, da pri Robertu Golobu in Klakočarjevi vidi problem v pojavljanju v javnosti kot o ljudeh, ki so bili doslej neizživeti v javnem nastopanju. Merše meni, da je pri Klakočarjevi nedvomno tak primer. Glede Ruande bi se lahko marsikaj tudi naučili od njih, res je, da so imeli grozljiv genocid, ampak so za razliko od nas bistveno bolje izvedli nek postopek sprave. “Zanimivo pa je, da se Slovenija na eni strani pridružuje članicam EU o vprašanjih LGBT, na drugi strani pa se poistovetimo z Ugando, ki je na tem področju zelo omejujoča.” Požar je ob tem opomnil, da bi si lahko gospe vsaj na letalu prebrali gradivo o državah, ki ga pripravi MZZ. Jančič je v luči tega opomnil na problem novih obrazov, ki pridejo čisto na vrh pomembnih institucij,. “Če bi parlament vodil nekdo, ki ima izkušnje iz preteklosti, sploh ne bi šel na takšno pot, ko se gre poslanski turizem.” Meni, da je treba dobro premisliti, kam se gre. “Pred volitvami so nam govorili, da se bomo vključili v jedrno Evropo. Človek bi pričakoval, da bodo tja usmerjeni, ne da ves čas hodijo po Afriki in podobnih državah.” Tanja Fajon je po Meršetovih besedah vendarle napovedala feministično zunanjo politiko, ki bo obrobne države sveta podučila o enakosti spolov. “Ni takšno presenečenje to, je pa zanimivo, da se ocenjuje, kako se je Slovenija približala jedrni Evropi.”
Če je glavna tema obiska posvajanje goril, potem je to problem
Kar se, tako Požar, glede VS OZN tiče, države običajno glasujejo tako, kot jim naročijo njihovi veliki sponzorji. V primeru Ugande je odločilna Kitajska. “Mogoče bi bilo bolje, če bi se direktno s Kitajci zmenili glede glasov.” Ob tem pa je Jančič spomnil, da ima v Afriki velik vpliv tudi Putin. “Dvomim, da sta Urška Klakočar Zupančič in Mojca Šetinc Pašek tako vplivni diplomatki, da lahko presežeta moč Kitajske in Rusije.” V oddaji so spregovorili o tem, da ima Klakočarjeva model, da posvaja živali. Požarja je zanimalo, ali na ta način pridobi na priljubljenosti. “Pri določeni skupini ljudi je skrb za živali prisotna, ki jih Gibanje Svoboda skuša nagovarjati, tudi z veganskimi poskusi. Težko je presojati učinkovitost. Očitno ona na tak način funkcionira. Ta skrb za živali ji je najvišji smoter v življenju,” je komentiral Merše. “Če je glavna tema obiska posvajanje goril, potem je to problem. Če je to obrobna gesta, ne vidim tukaj problema.”
Jančiču se bolj kot posvajanje živali zdi problematično, da je spremljevalka Tina Gaber nastopila kot uradna Golobova spremljevalka in je spremljala ženo makedonskega premierja, čeprav Golob še sploh ni ločen. To je precej sporno, ampak Golob po njegovih besedah rad hiti in ima zaradi tega cel kup težav. Denimo pri plačah sodnikov, hitel je pri RTVS, da mora vse zamenjati in nastaviti svoje, pa ima sedaj težave z Ustavnim sodiščem RS. “Njegova spremljevalka se postavlja s skrbjo za živali, sodeluje v skupinah vlade, ki pripravljajo neko reformo.”
Gre za popolno blamažo novinarstva in javnega servisa
V nadaljevanju so se lotili tudi protesta dela RTVS novinarjev, ki želijo odstop vodstva, vključil se je tudi Golob, ki je dejal, da je skušal zadevo rešiti na civilizirani način, ni pa povedal, kako bo sedaj stvari reševal reševal, nastopila je tudi Asta Vrečko in pozvala k odstopu. Na vprašanje Požarja, če bodo stvari eskalirale, je Jančič odgovoril, da obstaja možnost, da zadeva eskalira, ker se zdi, da so na vladi povsem izgubili pamet. Enako velja za novinarje (4 odstotke novinarjev), ki so protestirali. Ustavno sodišče je ustavilo, da se zamenja celotni vrh. Vrh je izgubil mandate, zdaj so v. d.-ji. “US je reklo, da se ne sme imenovati novih, dokler ne razsodijo. Imamo protest novinarjev, ki zahtevajo, da se imenuje nove. Še več, na protest novinarjev, ki bi morali poročati nepristransko, je prišla političarka Levice in skupaj z njimi pozivala h kršenju ustavnega reda in razsodbe US.” To je po mnenju Jančiča popolna blamaža novinarstva in javnega servisa, saj so ti temu ploskali. “Jasna je povezava, da so novinarji vpreženi v politiko stranke Levica. To še nisem videl, da bi se novinarji na takšen način pustili podrediti neki politiki. Gre za javni RTVS, pa nikogar to ne moti,” je izpostavil kritično. Tudi Merše je mnenja, da lahko stvari eskalirajo. Težava je po njegovem v tem, da se nekdo, od katerega se pričakuje nepristransko poročanje, eksplicitno deklarira kot podpornik in ploska prevzemu RTVS.
Golob je priznal, da je želel, da bi stvari rešili na civiliziran način, sedaj pa mu je žal, da Svoboda ni prej prevzela RTVS in bi potem izvajali depolitizacijo. Po Meršetovih besedah so spremenili zakon in računali na to, da bodo zamenjali celotno vodstvo. “Moti jih, da so se zataknili v pravne postopke in da ni šlo kot po maslu. Referendumski rezultat predstavljajo kot dodatno legitimiteto, ki naj bi jo jim dal ta za prevzem RTVS, pri čemer je jasno, da pri referendumu ljudje niso bili informirani o tem, o čem so v resnici glasovali.” Jančič je spomnil, da smo v parlamentu pretekli teden videli, kako so poslanci Svobode dosegli sklep, s katerim pozivajo vlado, da krši ustavni red. “Vladi so predlagali, naj zamenja nadzornike, čeprav je US sodišče zamrznilo nastavljanje novih. Najbolj smešno je pa to, da se Svoboda, NSi in vladne stranke naprezajo pri spremembi ustave. Zakaj se pogovarjajo o spreminjanju ustave, če je itak ne spoštujejo, kršijo sodbe, se požvižgajo na vse.”
Popolna blamaža novinarstva in javnega RTV servisa. pic.twitter.com/qRI7ib9ZVG
— Dolinarjev_vnuk (@Dolinarjev_vnuk) April 9, 2023
Gre za poskus političnega ping ponga
Okrog izločanja sodnikov o noveli RTVS sta predsednica DZ in vlada predlagali izločitev Klemna Jakliča, čeprav niso stranka v postopku, Uroš Urbanija želi izločitev Mateja Accetta, Gregorič pa izločitev Neže Kogovšek Šalamon. Merše meni, da vlada glede RTVS izgublja živce. Prej je imela Svoboda po besedah Jančiča samo sovražnika, ki je bil za levi del sprejemljiv – Janeza Janšo. Šli so proti njemu, trenutno pa se borijo proti US. Pa še povrhu imajo dvotretjinsko večino. Predlog izločitve Kogovškove je po njegovo utemeljen, saj je bila v preteklosti direktorica Mirovnega inštituta in tudi danes je tam zaposlena. “Mirovni inštitut je direktno nastopal v kampanji in tudi sedaj pred US zahteva, da je treba ugoditi vladi. Predlog Jakličeve izločitve je vsebinsko sporen, očitajo mu namreč, da je pred 15–20 leti zastopal stališče o sedaj veljavnem zakonu, ki je šel čez referendum.” Meršeta je presenetilo, da se je inštitut pridružil intervenciji, čeprav nimajo tam kaj početi. “Huda želja po vplivu je. Iz Lune je vidno, da je izločitev potrebna.” Sodnik Jan Zobec je po njegovih besedah sicer razložil, da po zakonu, če imaš ekspertizo nekega zakona, to ni razlog za izločitev. “Gre za poskus političnega ping ponga,” je zaključil.
Ana Horvat