Ekološko-gospodarska apokalipsa moderne ekologije

Datum:

Omejevanje ogljičnega odtisa vsega in vsakogar, zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, slavospevi t. i. zeleni energiji, brez katere baje na našem planetu ne bo na dolgi rok ostalo nič živo, so glavne – skoraj že religiozne – mantre modernih okoljevarstvenikov, katerih upoštevanje pa nas ne bo odrešilo, pač pa nas vodi v ekološko in ekonomsko temačno prihodnost.

                   

V svetu nekoč veličastne zahodne civilizacije je bilo vedno tako, da so se pojavljale različne koristne ali nekoristne ideje. Zaradi pluralistične in kasneje demokratične narave zahodne civilizacije je bilo tako, da se nobena od preteklih idej ni mogla zakoreniniti in nadvladati drugih. Zelo dobro, da je bilo tako, saj je tekmovanje med različnimi idejami in usmeritvami omogočalo, da so se izkristalizirale le najboljše. In prav to je bila primerjalna prednost Zahoda pred drugimi civilizacijami sveta, kjer je bilo enoumje pogosta razvojna ovira. S prihodom levih ideologij, med katerimi je še največ škode povzročila komunistična, pa je bilo seme enoumja oz. zla zasejano tudi na Zahodu. Čeprav so totalitarni socialistični sistemi propadli, pa je ostal njihov zlobni duh, ki razumnim ljudem v današnjem svetu zahodne civilizacije greni življenje. Vse več je namreč teženj, da bi na Zahodu prevladalo nekritično enoumje.

Najbolj Zahod zagotovo ogroža prebujenstvo (wokeizem), o čemer v Demokraciji pogosto pišemo. Toda izredno je nevarna tudi moderna ekološka usmeritev, ki je – kot kaže – prevladala celo v osrednji znanosti, kar je totalna katastrofa. V skladu s to osrednjo ekološko tezo, ki temelji na popolnoma nezanesljivih računalniških modelih in zgrešenih predpostavkah, za kar obstaja vse več dokazov (o katerih smo v Demokraciji prav tako pisali), naj bi ljudje karseda omejevali izpuste ogljikovega dioksida, da bi s tem (dozdevno) ustavili globalno segrevanje. Pri tej ideji gre za moderno kvaziznanstveno šarlatanstvo, kar bo nedvomno dokazala prihodnost. Podnebne spremembe – ter z njimi segrevanje in ohlajanje planeta – so vedno bile in človek nanje nima omembe vrednega vpliva. V tem članku pišemo o tem, kakšna bi bila prihodnost, če bi se ta bizarna ideja o življenjsko nujni potrebi razogljičevanja celega človeštva uveljavila v takšni meri, kot si to želijo nekateri zaslepljeni (in zavedeni) znanstveniki, evropski tehnokrati, histerični okoljevarstveniki tipa »sveta Greta« in še kdo. Kaj bi se torej zgodilo, če bi se ves svet oz. vse človeštvo začelo kompulzivno razogljičevati?

Ekonomski strel v lastno koleno
Dejstvo je, da zelena energija ne more nadomestiti energije, ki je utemeljena na fosilnih gorivih, še posebej ne pod pogojem, če ne pride do izrednega razmaha jedrske energije. Posledično bi (vsa) energija postajala vse dražja. To bi povzročilo večje stroške za proizvodna podjetja, kar pomeni, da bi se cene vseh proizvodov dvignile. Končna posledica tega bi bila, da bi se proizvodnja zmanjšala, ker je kupna moč potrošnikov omejena. To z drugimi besedami pomeni, da bi se krčilo gospodarstvo. Ko bi se gospodarstvo dovolj skrčilo, bi prišlo do ekonomske depresije, kakršne človeštvo še ni nikoli doživelo. Posledično bi se dvignile cene hrane oz. drugih življenjskih potrebščin in še bolj cene energije.

Foto: STA

Ker bi bilo v ozračju manj ogljikovega dioksida, bi se povečevale puščave in zmanjševala bi se količina pridelka, ker rastline ob večjih količinah ogljikovega dioksida v ozračju bolj uspevajo. To bi dodatno vplivalo na dvig cen hrane. Če povzamemo: v “čudovitem” ogljično nevtralnem človeškem svetu bi bili vsi dosti bolj revni, kot smo danes. Nekateri pa bi bili tako zelo revni, da zanje ne bi bilo preživetja, razen če bi se prelevili v ekonomske migrante oz. roparje, ki si bi vzeli tisto, kar potrebujejo za življenje – to so naši predniki v preteklosti že velikokrat izkusili in prav nikoli to ni bilo prijetno. Ko si človek rešuje življenje, je namreč pripravljen storiti marsikaj, saj tedaj morala in etika odpovesta.

Okoljevarstveni strel v lastni trebuh
Ekonomsko gledano nas v ogljično nevtralni prihodnosti vsega sveta čaka nočna mora, vendar to ni nič v primerjavi s tem, kakšne negativne vplive bi to na koncu te šarlatanske razogljičevalne polomije imelo na svetovno okolje. Ogljično nevtralna družba bi konec koncev povzročila, da bi bilo okolje bistveno bolj onesnaženo, kot je sedaj. Zaradi obilja razvajeni in vse bolj maloumni Zahodnjaki so pozabili na to, da revni ljudje najbolj onesnažujejo okolje. Če je človek bogat (beri: če mu ne manjka stvari, ki jih nujno potrebuje za preživetje), ima privilegij, da veliko razmišlja, se izobražuje, ukvarja s kulturo in z zabavo ter si želi čim bolj čisto in urejeno okolje. Če je človek reven, pa si želi samo to, da bi preživel. Z drugimi besedami: če človek nima dovolj denarja, da bi si kupil dovolj energije, da preživi zimo, bo naredil karkoli, da ne bo zmrznil. Če to pomeni, da bo kuril stiropor in odpadne pnevmatike, bo to tudi storil. To pomeni, da bi višje cene (zelene) energije povzročile, da bi reveži kurili tisto, kar bi jim prišlo pod roke. Če to kombiniramo z gospodarskim padcem oz. depresijo, ki je končni izid totalne strategije razogljičevanja, in višjimi cenami hrane ter energije, je logično, da bi bilo na svetu bistveno več revežev, kot jih je danes, ki bi okolje onesnaževali bistveno bolj, kot ga onesnažujemo danes. Na svetu ni nobene vlade, nobene ideologije, nobene vojske in policije, ki bi preprečila ljudem, ki umirajo od lakote in mraza, da bi storili tisto, kar morajo, da bodo ostali živi oni in njihovi otroci.

O idiotskih eksperimentih …
V prispevku ne govorimo na pamet. Na svetu je polno dokazov v obliki propadlih eksperimentov, ko človek zaradi ideoloških zablod nasprotuje naravi planeta in lastni naravi. Znan je primer Haitija in Dominikanske republike, dveh držav, ki si delita isti otok. Na Haitiju so dali v smislu energetike prednost biomasi, v Dominikanski republiki pa fosilnim gorivom. Posledica je taka, da je Haiti razvojno padel in si s pretirano sečnjo uničil okolje, medtem ko je Dominikanska republika ohranila gozdove in je gospodarsko bolj razvita. Porazen je bil tudi šrilanški model, kjer je vlada omejila uvoz umetnih gnojil in forsirala gnojenje z naravnimi gnojili. Šrilanška vlada je tako povzročila lakoto in skoraj kolaps države, ker naravnih gnojil ni bilo dovolj in je strmo padla produkcija hrane. Primera Šrilanke in Haitija pričata o tem, da je državo zelo lahko zavoziti, a zelo težko rešiti iz začaranega kroga. Le pomislite, kako težko, ne težko, nemogoče bi se bilo rešiti, če bi podobno zavozili ves svet. Šrilanka in Haiti lahko morda računata na zunanjo pomoč, a če bi se gospodarsko in ekološko zlomil ves svet, zunanje intervencije ne bi moglo biti.

Bogatenje bo očistilo svetovno okolje
Strategija razogljičevanja, ki je v tem trenutku obsedla predvsem Evropsko unijo, je potencialno izredno nevarna. Gre za nepreizkušeno teorijo, utemeljeno na ideologiji in (več kot) sumljivih računalniških projekcijah. Strategija razogljičevanja v osnovi nasprotuje zdravi pameti in vsemu, kar smo se v preteklih tisočletjih naučili. Namesto takšnih nerazumnih strategij, ki povečujejo svetovno revščino in so usmerjene proti napredku, bi morale najbolj razvite regije, kot je Evropska unija, stremeti k temu, da bi čim več državam tretjega sveta pomagale do tega, da bi njihovi državljani postali čim bolj bogati. To je namreč najboljša mogoča investicija v čisto okolje in prihodnost vsega človeštva.

Mag. Tadej Ian

Sorodno

Zadnji prispevki

Golobovo bežanje od problemov bo državo še kako drago stalo

Ta konec tedna se bo v Švici odvijala mirovna...

Hrvaški 822 milijonov, Sloveniji zadržanje

Evropska komisija je včeraj potrdila petega, doslej največjega hrvaškega...

Kuba: Režimski kršilci človekovih pravic bežijo v ZDA zaradi strahu pred socializmom

Kubanska tožilka, ki je leta 2021 v zgodovinskem protestu...