Z vlado Roberta Goloba so prišli tudi preplačani infrastrukturni projekti. Javnost se zaradi cene posodabljanja železniške infrastrukture upravičeno sprašuje, ali Slovenija morebiti gradi “zlate tire”. Kot zagotavlja naš sogovornik, dobro seznanjen z delovanjem politično-poslovne sprege, se je vsem na očeh oblikoval gradbeni kartel. Kot pravi, v Sloveniji resnična konkurenca ne obstaja, obstajajo pa izjemni dobički za Kolektor, Riko, CGP, SŽ – ŽGP in druge.
“Mi resnično gradimo zlate tire. Stvar teh zlatih tirov pa je v razpisnih pogojih. Ti se oblikujejo in prilagajajo za točno izbrana podjetja. S končnim efektom, da v Sloveniji ni konkurence. Gre za dogovorjeno konkurenco,” smo izvedeli.
Neverjetne podražitve železniških infrastrukturnih projektov so leitmotiv ministrovanja Alenke Bratušek. Da prihaja do več stomilijonskih podražitev, so mediji opozarjali že pred enim letom. Demokracija je denimo poročala o enormnih podražitvah železniške proge Maribor–Šentilj, obnove železniške postaje v Jesenicah, Novi Gorici, železniškega vozlišča in postaje v Pragerskem in drugih projektov. Na problematiko je opozorila tudi opozicija: “Samo pri treh projektih železniških postaj, ki naj bi bile po vašem mnenju prioritete, znaša preplačilo glede na predhodno oceno 210 milijonov evrov,” je v državnem zboru povedal Zvone Černač.
Škrabec si obeta milijone brez enega stroja
Trenutno je najbolj aktualen projekt nadgradnje železniškega vozlišča Jesenice, kjer se pogajanja med direkcijo za infrastrukturo in izvajalcem del (Riko Janeza Škrabca) počasi zaključujejo – neuspešno. Iz izhodiščne cene, ki je znašala dobrih 80 milijonov, se je ta leta 2023 zvišala na 137 milijona evrov, na razpisu pa je bila najnižja ponudba Škrabčevega Rika, ki je znašala 170 milijonov evrov.

“Riko se v tem trenutku pogaja za 170 milijonov za Jesenice. Pri čemer Janez Škrabec, očitno vodilni partner projekta, nima v lastni niti enega stroja,” opozarja naš sogovornik in dodaja, da pri Škrabčevem Riku razlika med celotnim stroškom podjetja in končno ceno za naročnika (državo) znaša med 12 in 27 odstotki. “Pri 170 milijonih ima 20 milijonov v žepu,” predvideva. Del takšnih projektov pa so po njegovi oceni tudi provizije, ki znašajo 6–7 odstotkov. Nagrajevanje ključnih odločevalcev naj bi potekalo v obliki nesledljivega gotovinskega poslovanja.
Kartele se ustvari z razpisnimi določili
Razpisi za nepoučene niso sporni. “Hudič je v podrobnostih. Da je razpis pripravljen za točno določeno družbo, je možno ugotoviti na podlagi analize popisov količin in zahtevanih referenc. Na razpisu, ki ima denimo 580 strani gradiva, je mogoče konkurenco omejiti z dvema samcatima stavkoma do te mere, da pogoje izpolnjuje samo ena družba,” pojasnjuje.

Pri poskusih omejevanja konkurence naj bi šli celo tako daleč, da natančno predpisujejo tipe strojev, ki jih je treba uporabiti na gradbišču. “Tak tip stroja pa ima, denimo, samo ena družba v državi. Končni rezultat je, da je ta družba edini ponudnik. Zaradi tega lahko dvigne ceno in na koncu tudi nagradi tiste, ki so pripravili razpisne pogoje in omogočili tak razpis,” razlaga.
Ravno ta sprega naj bi bila ključna za izjemne podražitve, in ne kompleksnost projektov oz. podražitev surovin na tržiščih. Kot pravi naš sogovornik, gre za izgovore. “Uradna statistika, koliko so se cene podražile, nam je vsem jasna. Potem bi se morali v isti meri podražiti tudi vsi avtocestni projekti, potem bi se morale podražiti tudi vse zasebne gradnje, toliko, kot se je podražila gradnja železnic,” pojasni.
Kako se ohranja “prehranjevalna veriga” oz. primat kartela
Na vprašanje, zakaj se ne oblikuje konzorcij družb, ki bi se zoperstavile kartelnim dogovorom, pa odgovarja, da največje gradbene družbe v Sloveniji pogosto sodelujejo prav s temi manjšimi družbami, ki za njih izvajajo podizvajalska dela. “Kdor koli dvigne glavo, tvega, da nikoli več ne bo podizvajalec,” pojasni. Kot zanimivost velja dodati, da je ravno Škarbec 2. februarja letos v podkastu “Srce bije” pripomnil, da bo v projektu prenove jeseniške železniške postaje sodelovalo približno 20 podjetij.
Ob vsem skupaj se zastavlja vprašanje, kaj ob podražitvah in očitanem omejevanju konkurence meni Javna agencija RS za varstvo konkurence. Nanjo smo naslovili relevantna novinarska vprašanja.
Ž. K.