Notranjo revizorko in forenzično preiskovalko Suzano Hötzl na Ministrstvu za pravosodje, ki je v svojem več kot 100 strani dolgem poročilu v zvezi nakupom podrtije na Litijski opozorila na grobo kršitev zakona, ki ureja javne finance, in s prstom pokazala na odgovornost finančnega ministra Klemna Boštjančiča in celotne vlade, je ob prihodu v službo, prvi dan po bolniškem staležu, pričakalo neprijetno presenečenje v obliki opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Spomnimo. Lani na začetku decembra se je finančni minister Klemen Boštjančič s tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan dogovoril, da bo zagotovil sredstva za nakup stavbe na Litijski. Sledil je decembrski eldorado s sejami vlade, prerazporeditvami sredstev iz državne rezerve, kršitvami zakona, ki ureja javne finance, kršitvami vseh mogočih rokov in postopkov. Podpis 7,7 milijona evrov težke kupoprodajne pogodbe je predstavljal epilog zgodbe. Če se je tedaj podpis pogodbe vzhičeno oznanjalo kot velik nepremičninski uspeh, se je kaj kmalu v javnosti izkazalo, da niti slučajno ni šlo vse tako, kot bi moralo iti, čeprav je to sprva trdila Švarc Pipanova. Slednja se je morala zaradi teže afere vseeno posloviti in v njene čevlje je stopila vidna članica stranke SD Andreja Katič, ki je ob nastopu mandata naročila redno notranjo revizijo posla.
Sledili tudi medijski napadi
Ko je bila Katičeva s strani Suzane Hötzl seznanjena s prvimi izsledki, je o tem nemudoma seznanila premierja Roberta Goloba in ministra Boštjančiča. Kot že rečeno, je Hötzlova v poročilu opozorila na grobo kršitev zakona, ki ureja javne finance, in s prstom pokazala na odgovornost Boštjančiča in celotne vlade. Po prvih razkritjih se pravosodna ministrica naenkrat ni spomnila, da je notranjo revizijo sploh naročila. Nato je imela težave s tem, da bi dokument našla, in to kljub temu, da je bil objavljen na spletni strani pravosodnega ministrstva.
Nato so sledili grobi medijski napadi in politično obsojanje notranje revizorke, ki naj revizije ne bi izvedla strokovno. Finančni minister je nato naročil, naj revizijo opravi še Urad za nadzor proračuna, ki deluje pod okriljem njegovega ministrstva, prav tako pa se je od direktorja NPU zahtevalo, da prepreči javno objavo notranje revizije. Golob in Boštjančič sta od Katičeve namesto objave notranje revizije zahtevala, da s soglasjem Darka Muženiča naroči še četrto revizijo. Katičeva pa je le-to naročila pri zasebnem podjetju Ernst & Young, d. o. o., ki sicer dela tudi za Golobov Gen-I.
Poskus ustrahovanja?!
Prvi dan prihoda v službo po bolniškem staležu bo nedvomno šel v slab spomin notranje revizorke. Prvo minuto so ji namreč vročili opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Marsikdo bi ob tovrstni novici prišel do zaključka, da revizorka preveč ve in da se jo s tem poskuša ustrahovati. V zvezi s tem smo na pravosodno ministrstvo tudi naslovili novinarsko vprašanje.
V samem uvodu so Hötzlovo, ki opravlja delo v nazivu notranji revizor, sekretar, v Službi za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu spomnili, da je v 13. členu Pogodbe o zaposlitvi določeno, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti uporabljajo določila “Pogodbe o zaposlitvi, za primere, ki s to pogodbo niso urejeni, pa se uporabljajo določila Zakona o javnih uslužbencih ter drugih predpisov, ki urejajo delavna razmerja ter pravice v zvezi z delovnimi razmerji, kolektivnih pogodb in drugih splošnih aktov delodajalca”. Prav tako je bila opomnjena, da mora kot javna uslužbenka izvrševati javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov, da je dolžna javne naloge izvrševati strokovno, vestno in pravočasno. “Pri izvrševanju javnih nalog ste dolžni ravnati častno, v skladu a pravili poklicne etike in ste odgovorni za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupanih javnih nalog.” Navedli pa so tudi, da se je dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca …
“Na podlagi ugotovitev v Končnem poročilu vam delodajalec očita, da: Kljub temu, da 7. člen Pravilnika o organiziranosti in delovanju skupne Službe za notranjo revizijo na Ministrstvu za pravosodje pravilno opredeljuje revizijsko okolje, kjer Služba za notranjo revizijo Ministrstva za pravosodje (SNR MP) uresničuje svojo revizijsko pristojnost, ki obsega Ministrstvo za pravosodje, organa v njegovi sestavi ter javni zavod v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, je iz Končnega revizijskega poročila RNR-01/2024 procesa nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51, Ljubljana, […], razvidno, da ste kot predmet notranjerevizijskega pregleda obravnavali tudi postopke, procese in odgovorne osebe, ki presegajo omenjeno revizijsko okolje (denimo postopke v pristojnosti Ministrstva za finance in Vlade Republike Slovenije),” so očitali revizorki. V znak kritike so tudi dodali, da je omenjene izsledke celo vključila med pomembnejše ugotovitve notranje revizije pregleda Litijska 51. Kot pravijo, revidiranje postopkov in procesov v pristojnosti drugih ministrstev in organov presega njene pristojnosti in pristojnosti Službe za notranjo revizijo Ministrstva za pravosodje, prav tako pa med drugim “tudi ni v skladu s skupino standardov 1000 Usmeritev, ki določajo namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije ...“
