Maziljenec tranzicijske levice Robert Golob je v številnih ozirih skrajno kontroverzna osebnost. Imel je plačo, ki je na letni ravni presegala celo tisto od samega predsednika ZDA. In čeprav je bil predstavljen kot novi obraz tranzicijske levice, je vsaj do nedavnega skrival svoj program. Javni nastopi na TV-soočenjih so katastrofa, polni arogance in verbalnih zdrsov, celo nedopustnih napadov na novinarje (denimo na N1 Slovenija). Prav zato ga je politično podzemlje začasno poslalo v ilegalo, od koder se je pred dnevi vrnil in postregel z novimi absurdi. (Jasno je, da mu škodi, če odpre usta in ravno tako, če je tiho). Tihotapcem migrantov in potencialnim teroristom pa nazadnje sporoča, da bodo nelegalni prehodi meje (ko bo zasedel prestol) še lažji. Ograjo ob Kolpi bo dal odstraniti, medtem ko je svoj razkošni primorski dvorec ogradil z živo mejo in litoželeznimi konstrukcijami. Javnosti rad prodaja zgodbice o zeleni energiji, podnebni krizi itd., sam pa ima bajno razsvetljeno dovozno pot in niti enega sončnega panela na strehi. Še bolj kontroverzni pa so Golobovi putinistični pozivi, k “izganjanju fašistov” in hkratnemu boju proti politiki sovraštva. Govori eno, dela pa drugo.
Sicer pa je jasno, kam pes taco moli glede odstranitve ograje na meji – pridobiti migrantoljubne, naivne leve volivce, ki ne razlikujejo med ekonomskimi migranti (mladi za boj sposobni moški z Bližnjega vzhoda, razni sirski brivci, potencialni teroristi, ki so prečkali tudi slovensko ozemlje, potem pa so se zgodili napadi v Parizu in celo spolno iztirjeni posamezniki – novoletni napadi na ženske v nemškem Kölnu … itd.) in begunci (večinoma ženske, starci in otroci, medtem ko mladi moški ostajajo na ukrajinski fronti, kjer se hrabro borijo za svobodo svoje domovine). Kaj to pomeni, tovariš Robert Golob, ponosni član tranzicijske rodbine, sin direktorja Soških elektrarn, Valentina Goloba? Da bomo morali nakupiti še več orožja in po Ljubljani ter drugod razporediti vojake v polni bojni opravi? Si želimo prizore iz Pariza in drugih “jedrnih evropskih mest”, kjer po ulicah paradirajo vojaki z avtomatskim orožjem, ker nas ograja na meji sploh ne bo ščitila?
In čeravno se je Golob do nedavnega posvečal predvsem monopolnemu trženju državne elektrike, vstop v parlamentarno politiko pa menda dojema kot “nujno zlo” zaradi nepodaljšanega mandata na vrhu Gen-I-ja, je sedaj postal tudi zunanjepolitični ekspert. Vladi Janeza Janše po novem celo namenja javne poduke, kako naj ravna oziroma naj ne ravna v primeru ukrajinske krize in podobno. Sicer pa iz preteklosti že vemo, da v primeru levice, bodisi posredna bodisi neposredna naklonjenost do trgovine z belim blagom ni le pritlehna predvolilna potegavščina, predvsem pa, da ne gre za nikakršno humanitarnost in sočutje.
Mimogrede: tovrstno propagando na državne stroške (!!!) sicer lahko vidimo v primeru zadnjih “božjastnih”, aktivističnih eskapad novinarja RTV Slovenije (ki je zavezana neodvisnosti in objektivnosti!!!) Antislovenca Borisa Vaseva, (ki bi s šol in izpred RTVS odstranjeval slovenske zastave). Ob tem pa gre spomniti na še en razlog za strastno migrantoljubje: spomnimo kako je vidna članica Socialnih demokratov Lidija Mavretič tihotapila migrante. Tudi to je v ozadju. Gre za izjemen biznis, za “cekine”. Na glavo migranta se menda zasluži vsaj po nekaj stotakov evrov. Sočutni in človekoljubni levičar lahko pride do bajne mesečne plače v enem samem dnevu! Res humano. Gre za vojnemu podobno dobičkarstvo. In če si Vasev iskreno želi pomagati beguncem (in “beguncem”), naj kakšnega sprejme pod lastno streho, sicer pa del svoje plače nameni vzdrževanju “begunskih” centrov. Od besed k dejanjem, le pogumno!
Ograja ob Kolpi res ni idealna: Le takšna, kot jo ima Orban, učinkovito preprečuje trgovino z belim blagom!
Konec koncev gre v primeru plače Vaseva za naš, davkoplačevalski denar, za denar slovenskih državljanov. Država bi z “razbremenitvijo” njegovih prihodkov tudi malce optimizirala previsoke stroške delovanja javnega servisa. Še najbolj higienično pa bi bilo, da se takšnega zdraharja enostavno odslovi. Prepričani smo, da bi ga sprejeli na Mladini, Insajderju ali kakšnem drugem žlahtnem (žlehtnem?) politikantskem trobilu. Davkoplačevalci si zaslužimo bolj transparentno in manj hujskaško novinarstvo javne RTVS! Pa se vrnimo k Golobi in ograji. Kot smo že zapisali, se je pred dnevi zavzel za odstranitev ograje na hrvaški meji ker naj ne bi se izkazala za neučinkovito in ne bi prispevala k zajezitvi, kot meni – “begunskih” tokov.
S tem Golobovim prepričanjem se delno lahko celo strinjamo, saj šele ograja, kot jo je na madžarski meji postavil Viktor Orban, zares ščiti pred “mladimi, za boj sposobnimi moškimi” in potencialnimi teroristi, ki sejejo strah po zahodnih prestolnicah. Sicer pa je tudi ograja na vrtu Golobovega razkošnega dvorca, ki nosi naslov Pod Škabrijelom 72, tako rekoč “neuporabna”, saj zadržuje kvečjemu kakšne potepuške pse (če jih imajo). Vsak dovolj gibčen mladec jo lahko prepleza (ali celo preskoči) in se posladka z njegovimi okusnimi primorskimi figami (ali čemerkoli že, da nas ne bo lovil za besedo …). Je pa jasno, da Golobova posredna podpora trgovini z belim blagom ni nič drugega kot pihanje na dušo delu volilnega telesa. Ne zaveda pa se, da tovrstna politika lahko tudi drago stane.
V SD-ju so že doživeli hladen tuš: Gradili bi zbirne centre, ne zanimajo pa jih resnične težave malega človeka
V SD-ju imajo nesrečni primer občine Ilirska Bistrica, kjer nekdanji član te stranke Emil Rojc ni pokleknil pred komando svoje šefice in prve primadone Tanje Fajon (ki se tako ali tako še najbolj spozna na razkošne bruseljske sale) po postavitvi sprejemno-registracijskega centra za migrante, medtem ko so “ponosni nasledniki komunistov” zanemarjali dejanske potrebe občanov, ki se poleg fizične in materialne ogroženosti zaradi nasilnih migrantov (nekatere otroke so ilegalci celo obmetavali s kamenjem in za seboj puščajo divje deponije odpadkov). Sin ilirskobistriškega župana, Borut Rojc je celo napovedal kandidaturo na listi Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo, ker vlada Janeza Janše dejansko zadovoljuje potrebe občanov in lokalne skupnosti ter si želi nadaljevanja tovrstne učinkovite politike. Gre za svojevrsten neuspeh tako SD-ja kot tudi širše trde (trdoglave?) levice, saj posledično izgublja sredinske, liberalno naravnane volivce, ki dajejo prednost uresničevanju gospodarskih (in socialnih) ciljev.
Domen Mezeg