V ponedeljek je Urška Klakočar Zupančič na Ustavno sodišče RS sama v imenu Državnega zbora vložila zahtevo za izločitev ustavnega sodnika, čeprav očitno sploh ni imela pravnega interesa, da to naredi. Po tem pa je tudi vlada na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog za izločitev Klemna Jakliča iz odločanja o zakonu o RTVS. Ali je to začetek uresničitve napovedi Roberta Goloba, ko je izjavil, da so hoteli preskočiti fazo, po kateri bi Svoboda prevzemala RTV. In to je bila njihova napaka?
Iz ustavnega sodišča so po zahtevi Urške Klakočar Zupančič za izločitev ustavnega sodnika Klemna Jakliča od parlamenta zahtevali pojasnila, od kod predsednici pristojnost, da sama predlaga izločitev sodnika v imenu Državnega zbora. Državni zbor namreč sploh nima pristojnosti, da zahteva izločitev ustavnega sodnika, na kar jo je opozoril ustavni sodnik Rok Svetlič, ki ji je pri tem dal tridnevni rok, da sama navede, po kateri pravni podlagi je predsednik DZ upravičen samostojno sodelovati v postopku pred US v postopkih, kjer je DZ nasprotni udeleženec. Ker takšnih pristojnosti nima, to pomeni, da je šlo za tipično zlorabo funkcije predsednice DZ z namenom pomagati svoji vladi, ki je uzakonila novi ZRTVS, s katerim bi si podredila javni zavod. Sedaj pa, da izločitev Jakliča ne bi padla v vodo, enako predlaga še vlada. A bodo pri tem zavrnitveni argumenti verjetno kar isti kot pri DZ.
“Vlada ocenjuje, da so pri navedenem ustavnem sodniku podane okoliščine iz 6. točke 70. člena zakona o pravdnem postopku oziroma okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost,” so sporočili iz vlade. Toda predpisi so jasni, saj vlada tako kot državni zbor ni stranka v postopku, da bi lahko zahtevala izločitev ustavnega sodnika, prav tako nekdanja vloga sodnika Jakliča ni sporna po 31. členu Zakona o ustavnem sodišču.
Maščevalni ukrep?
Njihov razlog je, da naj bi Jaklič v času referendumske kampanje o zakonu o RTVS iz leta 2005 zavzemal eksplicitna stališča in jih aktivno ter javno zagovarjal. Pred časom se je iz odločanja sam že izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, saj je njegova odvetniška pisarna Čeferin pogodbeno sodelovala z javnim zavodom RTV Slovenija. Videti je, da so pozivi po izločitvi Jakliča nekakšen povračilni ukrep, potem ko je prvopodpisani vlagatelj pobude za presojo ustavnosti novele zakona o RTVS Peter Gregorčič na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Ustavna sodnica naj bi po poročanju TVS dodatno delala na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli zakona.
Poročali smo tudi že o tem, da je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je v preteklosti jasno izražal svoje politične afiliacije, sodnik, ki bi se v resnici moral – že sam – izločiti. Srečal se je namreč s podpornico Golobovega Zakona o RTV, evropsko komisarko in podpredsednico evropske komisije Vero Jourovo.
Jourova je v preteklosti povedala, da je novi ZRTVS korak k svobodi medijev v državi, torej se je jasno opredelila, da zakon podpira, ne glede na to, da ji je evropska poslanka Romana Tomc večkrat podrobno razložila, zakaj je zakon v resnici zelo zvita poteza vladne koalicije, da si prek t. i. civilne družbe in njej zvestih cehovskih organizacij trajno podredi javni zavod RTV Slovenija. Jourova je trdila, da se o zakonu nista pogovarjala, hkrati pa ni znala povedati, o čem sta se pogovarjala. Na drugi strani pa je v okviru istega obiska Slovenije, kjer se je sestala z Accettom, trdila, da je od odločitve Ustavnega sodišča (o ustavnosti ZRTVS) odvisna prihodnost RTV Slovenija (kar so nekateri v Sloveniji razumeli kot grožnjo, da bo “nepravilna” odločitev pogubila javni zavod.
Sara Kovač