V trenutnem energetskem prehodu se pojavljajo številne dileme o izbiri optimalnih virov električne energije. Prof. dr. Andrej Trkov iz Fakultete za matematiko in fiziko je v svojem članku izpostavil primerjavo med jedrskimi elektrarnami in sončnimi paneli ter analiziral finančne in tehnološke vidike obeh virov.
Po ugotovitvah prof. dr. Andreja Trkova na podlagi preverljivih podatkov na spletni strani Energy Charts, bi nas enaka količina električne energije, kot jo proizvede jedrska elektrarna, stala vsaj trikrat več, če bi jo pridobivali s sončnimi paneli. Ta razlika v stroških je delno posledica še nerazvitih tehnologij za shranjevanje presežne energije, saj te predstavljajo velik del celotnih stroškov.
Cena postavitve jedrske elektrarne je v javnosti pogosto napačno predstavljena kot izjemno visoka. Prof. Trkov pojasnjuje, da so te ocene nerealne zaradi večletnega premora v gradnji jedrskih elektrarn v Evropi in ZDA, kar je povzročilo prekinitev dobavnih verig. V primerih, ko so jedrske elektrarne zgrajene v dogovorjenem roku in okviru, so stroški predvidljivi. Tako navaja primer Kitajske in Južne Koreje, kjer so v zadnjem desetletju zgradili več jedrskih elektrarn brez večjih finančnih odstopanj.
Primerjava stroškov z obnovljivimi viri
ELES ocenjuje, da bi izgradnja 1.000 MW jedrske elektrarne stala približno 10 milijard evrov, GEN energija pa nekoliko manj – okoli 9,2 milijarde evrov. Če bi želeli pridobivati elektriko izključno iz sončnih panelov, bi za 1.000 MW potrebovali 10.000 MW instalirane moči, kar bi zahtevalo približno milijon 10 kW naprav na strehah po vsej Sloveniji. Cena tega bi znašala okoli 10 milijard evrov, kar je primerljivo s stroški jedrske elektrarne.
Vendar je pomembno poudariti, da je življenjska doba sončnih elektrarn približno 30 let, kar pomeni, da bi morali v obdobju delovanja ene jedrske elektrarne (60 let) vsaj dvakrat zamenjati vse sončne panele, kar podvoji stroške sončnih elektrarn.
Nestanovitnost alternativnih virov
Ključna težava pri sončnih panelih je med drugim tudi njihova nestanovitnost. Med poletnimi meseci in sredi dneva se pojavljajo presežki elektrike, ki jih je težko shraniti, pozimi pa zaradi zmanjšane proizvodnje primanjkuje elektrike. Trenutno še ni razvite tehnologije, ki bi omogočala učinkovito dolgoročno shranjevanje presežne energije za nočne ure ali zimske mesece, zato bi za pokrivanje potreb morali uporabljati fosilna goriva, kar pa izniči prednosti obnovljivih virov energije.
Dodatni izzivi pri sončnih panelih
Poleg neposrednih stroškov so pri sončnih panelih prisotne še dodatne neznanke, kot je potreba po hranilnikih za energijo (baterijah), kar bi podvojilo stroške izgradnje. Prav tako bi bilo treba zgraditi plinske elektrarne in obrate za proizvodnjo zelenega plina, katerih tehnologija na tako velikem obsegu še ni razvita. Za zagotovitev zadostne oskrbe v zimskih mesecih bi bilo potrebno povečati instalirano moč sončnih panelov na 15.000 MW, kar bi ceno elektrike iz obnovljivih virov povečalo za vsaj 50 odstotkov v primerjavi z jedrsko energijo.
Trditev, da so jedrske elektrarne drage, je zavajajoča, če jih primerjamo z drugimi viri energije glede na celotno življenjsko dobo in stabilnost oskrbe. Kljub visokim začetnim stroškom je jedrska energija dolgoročno stroškovno ugodnejša in stabilnejša rešitev, zlasti v primerjavi s sončnimi paneli, ki imajo večje težave s shranjevanjem energije in krajšo življenjsko dobo.
A.H.