Lanske poplave so bile katastrofalne, stanje po letu dni pa je še bolj katastrofalno. Poplave so za seboj pustile opustošenje, vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba pa tega še vedno ni sanirala.
Obljubljene hiše, kamor bi namestili prizadete zaradi poplav in plazov, še niso postavljene, čeprav se je Golob pridušal, da jih bodo postavili po sto vsak mesec. Birokracija še vedno ali čedalje bolj duši postopke, pomoč je doslej v šestih tranšah prejelo le 7.444 upravičencev, skupno 34,6 milijona evrov, povprečno po 4.648 evrov vsak. Edini, ki so prebivalcem na prizadetih področjih res pomagali, so bili iz SDS.
Igral rešitelja, naredil nič
Robert Golob je takoj po poplavah igral rešitelja za poplavljene in trosil lažne obljube in upe. Obljubil je po 100 montažnih hiš na mesec in že takrat so iz podjetij, ki te hiše izdelujejo, sporočili, da to ni mogoče. In res. Po letu dni se je izkazalo, da Golob in njegova vladna ekipa za prizadete na poplavljenih območjih niso zagotovili nobene hiše. Poplavljenim so pomagali le zasebniki in nekatere občine. Primer za to je občina Slovenj Gradec, ki je za eno od družin, ki je izgubila dom, zagotovila občinsko zemljišče. Novo montažno hišo pa je za družino zgradilo podjetje Pergola s sedežem v Radljah ob Dravi. Pri tem jim je pomagalo okoli 40 donatorjev iz vse Slovenije. In še tu se je zaradi birokratskih postopkov zelo zapletalo. Od maja, ko je bila hiša postavljena, do konca julija se štiričlanska družina ni mogla vseliti.
Prebivalci Letuša še vedno nimajo odgovorov
Težave zaradi nedela vlade so domala povsod enake. Tako tudi prebivalci Letuša slabo leto po uničujočih poplavah še vedno nimajo odgovorov, kaj bo z njihovimi domovi. Jezni so in trdno odločeni, da se ne bodo selili, nekateri prebivalci pozivajo tudi k ureditvi brežin. Prepričani so, da je bila odločitev o izselitvi iz njihovih hiš prehitra in brez trdnih argumentov. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic pa jim je odgovoril, da so bile vse odločitve sprejete v skladu z mnenjem stroke. Hkrati pa Šefic priznava, da je pri cenitvah in drugih postopkih nastal zamik glede na napovedi, vendar pa da gre za zahtevne postopke, zato ne smejo ubirati bližnjic: »Je bilo res narejeno veliko študij in na koncu se je izkazalo, da je ta rešitev z vidika stroke seveda optimalna. Stroka je predlagala rešitev, kakršna bo zdaj formalno tem ljudem tudi razgrnjena oziroma predstavljena.« Izrazil je pričakovanje, da bodo rešitve ljudem predlagali v začetku avgusta, in dodaja, da po odločitvi vlade sledijo cenitve in sklepanje pogodb.
Leto dni pozneje raje »štrikajo« kot rešujejo
Na predlog vlade je državni zbor 15. julija sprejel novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Po tej spremembi bo Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) med drugim prevzela postopke za odkup in odstranitev ogroženih ter graditev nadomestitvenih objektov. V opozicijskih SDS in NSi so temu nasprotovali, ker so prepričani, da za vključevanju DSU v poplavno obnovo ni nobenih razlogov. Spremembe zakona pa bodo zagotovile učinkovitejše izvajanje nadomestne graditve in s tem hitrejši dostop v ujmi prizadetega prebivalstva do osnovnih bivališč, je dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Slednje nakazuje, da si v vladi podajajo žogico in s tem tudi odgovornost prelagajo drug na drugega. Državna družba DSU naj bi med drugim sklenila sporazumne pogodbe za odkup nepremičnin, ki so oz. bodo s sklepom vlade zaradi velike ogroženosti zaradi poplav ali plazov predvidene za odstranitev, poskrbela za njihovo odstranitev, zemljišča pa nato dala v upravljanje direkciji za vode. DSU naj bi izvajala tudi postopke za graditev nadomestnih objektov za lastnike, katerih nepremičnina je predvidena za odstranitev. Pri tem je predvideno, da se bodo pri javnih naročilih za odstranitev objektov in za nadomestne gradnje upoštevale cene kalkulativnih postavk, kot bodo določene z metodologijo in normativi, ki jih bo določila vlada. Kot pojasnjujejo v gradivu, je namen pospešiti izbor izvajalcev in zagotoviti nadzor nad njihovimi cenami. Stroški zaradi zakonskih sprememb, ki se bodo krili iz proračuna, so letos predvideni v višini 160.000 evrov, v letu 2025 pa 480.000 evrov. Skupno 640.000 evrov v dveh letih samo za birokracijo. Delati pa bodo seveda začeli, ko bodo. V opoziciji so spremembam zakona nasprotovali. Kot je dejal Jožef Jelen (SDS), je vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ugotovila, da stvari ne tečejo, kot so obljubili, in da bo od poplav 4. avgusta 2023 kmalu minilo eno leto, niso pa začeli graditi niti ene stanovanjske hiše. Pros nalog na DSU težav umeščanja v prostor ne bo rešil, kvečjemu se bodo postopki zaradi birokratskih ovir še podaljšali, menijo v SDS. »Zdi se, da želi nekdo le prenesti odgovornost na nekoga drugega,« je dejal Jelen.
Težav toliko kot pred letom dni
Andrej Šter, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah, je ob prvi obletnici najhujših poplav v zgodovini Slovenije za medije razkril, da v klicni center (na številki 114) še vedno dnevno pokliče med 40 in 70 ljudi. Mesečno je to okoli tisoč klicev. Najbolj jih zanimajo tri področja. Prvo je dokončen obračun odškodnin. Tega še ni. Posamezniki so doslej prejeli 20 odstotkov ocenjene škode, zbrati morajo račune, koliko so porabili za sanacijo objekta. Glede na popisano škodo bodo lahko s temi računi utemeljevali še dodatno izplačilo, saj bo država krila do 40 odstotkov popisane škode. Leto dni po lanskih poplavah to še ni rešeno. Drugo področje je gospodarstvo, navaja Šter. To so podjetja in obrtniki, kjer so zneski precej višji. Klicni center zato sodeluje z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, ki bedi nad oceno škode, večje primere pa rešuje na podoben način, kot poteka osebno bančništvo. »Podjetja dobijo referenta, ki se potem ukvarja z določenim primerom.« Tretje žgoče vprašanje pa so preselitve. »Kritike letijo predvsem na to, da je odločitev, kdo se bo moral preseliti, pozna. Da se predolgo vleče,« je dejal Šter. Skratka, težav in nerešenih primerov je skoraj toliko ali pa še več kot pred letom dni.
Golob obišče starejši par, ki jima je plaz poškodoval hišo. Iz hiše se začasno selita v kontejner. Golob: To je tako, kot da gresta v hotel na počitnice! WTF! pic.twitter.com/ifwTVMDQVl
— Ana T.K. (@AnaTonKo) May 19, 2023
Kako je bilo s hišo v Slovenj Gradcu?
Temeljni kamen za postavitev donirane hiše so v Slovenj Gradcu položili že 22. januarja letos. Hiša je bila zgrajena do prvomajskih praznikov, nato pa so čakali na odločitev vladne službe za obnovo, kdo in kdaj se lahko vanjo vseli. Šestčlanska družina Stropnik iz Velunje je ena od dveh družin z območja slovenjgraške občine, katerih domova sta zaradi posledic lanskih poplav in plazov na seznamu objektov, ki niso več primerni za bivanje. A z donirano hišo, ki jo je skupno postavilo okoli 40 donatorjev na čelu s podjetjem Pergola, so stanovanjsko stisko rešili samo za štiričlanski mlajši del družine Stropnik, medtem ko starejša zakonca Stropnik še nimata rešitve. Donirana hiša je glede na velikost namreč primerna za bivanje štiričlanske družine. Razkrito je bilo tudi, da postopki predaje donacije družini niso bili enostavni. Zemljišče v velikosti 930 kvadratnih metrov na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu, kjer stoji nova hiša, je prispevala Mestna občina Slovenj Gradec. A ker občina zemljišča ne more nikomur donirati, ga bo prenesla na državo in od države v zameno dobila drugega. Družina Stropnik pa bo državi iz odškodnine, ki jo bo prejela na podlagi opravljene cenitve za prejšnje domovanje, za to zemljišče plačala dobrih 70.000 evrov, kolikor je uradno ocenjeno, ter tako postala lastnica zemljišča. Glede donirane hiše kot take pa so, da bi se izognili prihodnjim davčnim obremenitvam, za prizadeto družino donatorji sklenili, da jo prenesejo na humanitarno organizacijo, to je Lions klub Slovenj Gradec, ta pa na družino, ki je tako po novem lastnica hiše. Medtem pa bosta starejša zakonca Stropnik s preostalim zneskom odškodnine iskala rešitev za svoj stanovanjski problem.
Nazoren prikaz neučinkovitosti vlade
Golobova vlada je tudi v tem primeru izjemno zgovorno pokazala skrajne meje svojih sposobnosti: s svojim »izjemno hitrim« odzivom so v enem letu po poplavah od obljubljenih 100 hiš na mesec postavili le birokratske ovire, da je edina nova hiša, pa še ta donirana, tri mesece samevala prazna. Poplavljenim družinam povprečno vrednost sedežne garniture Vlada se je na dopisni seji 15. julija seznanila s seznamom upravičencev do šestega sklopa predplačil za obnovo stanovanj, poškodovanih ob poplavah in plazovih avgusta lani. V šestem svežnju bo predplačilo izplačano 201 upravičencu v skupnem znesku 1,1 milijona evrov (povprečno 5.472 evrov). Finančna uprava bo sredstva nakazala v prihodnjih dneh, so sporočili iz vlade. Pred tem je bilo v petih sklopih izplačanih 33,5 milijona evrov predplačil, skupaj 7,243 upravičencem. Skupaj s šestim svežnjem bo skupni znesek predplačil 34,6 milijona evrov za 7.444 upravičencev. To je povprečno 4.648 evrov na upravičenca. V šestem sklopu predplačil so večinoma lastniki poškodovanih stanovanj in hiš, pri katerih je pridobivanje podatkov o upravičenosti do predplačila oziroma podatkov za nakazilo predplačila trajalo dlje časa, so po dopisni seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Kot so dodali, je 30 takšnih, katerih objekti so bili prej v skladu s strokovnim mnenjem vladne službe predvideni za odstranitev, pozneje pa so bili s seznama umaknjeni. Predplačilo se v skladu z zakonom za posamezno stanovanje lastniku stanovanja izplača v višini 20 odstotkov prej ocenjene škode, če ta znaša več kot 6.000 evrov. Če je lastnikov stanovanja več, se vsakemu izplača sorazmerni del, so še zapisali v sporočilu za javnost. Zaradi obsega poškodovanih stanovanjskih objektov po pojasnilih vlade ni bilo mogoče hkrati zagotovitvi celovitega seznama vseh upravičencev, zato je ministrstvo za naravne vire in prostor podatke obdelalo v več delih oziroma sklopih. Zdaj torej vemo, kako tudi leto po tem, ko so posamezniki izgubili vse, potekajo postopki izplačil pomoči.
Med donatorji ni podjetja Star Solar v lasti Roberta Goloba
Novo montažno hišo v Slovenj Gradcu je zgradilo podjetje Pergola s sedežem v Radljah ob Dravi skupaj z okoli 40 donatorji iz vse Slovenije. Med donatorji ni podjetja v lasti Roberta Goloba. Donatorji so poleg občine Slovenj Gradec in podjetja Pergola bili: Avtoprevozništvo Kodrič, Atermika, Alrosa Eko, Benders, Biro23, Belak Mozaik, DBT, EnND, Elmitel, Elmed, EM-RA, Grama, Galu, Ibus, Kabeltech, Kalcer, Kamnoseštvo Podpečan, Komunala Slovenj Gradec, Kocerod, Koles, Kuster, Kograd Igem, Konik, Lesna, Lions klub Slovenj Gradec, Marex, Projektivni biro, Mejra Ogris, NIG, Radles, Remoplast, Reklame Kašnik, Raja – Tlaki, Romet, Loni Mont, Saint – Gobain, SA& E, Sieko, Sanjski vrtovi, Švajger Dejan, Verdinek, VOC Celje. Družina bo državi za »donirano« zemljišče v velikosti 930 kvadratnih metrov iz odškodnine plačala 70.000 evrov.
Vida Kocjan