Evropski poslanci so danes v Strasbourgu z veliko večino podprli akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje v Evropski uniji, državljanom pa zagotovil dostop do raznolikih in neodvisnih medijskih vsebin, poroča STA. Seveda smo lahko skeptični, ko nam levičarsko usmerjeni supranacionalni parlament hoče zagotavljati zaščito novinarjev in neodvisnost medijev. Težko je opredeliti razliko med tem, kar po svoje počne Vladimir Putin in njegov Roskomnadzor in kar počnejo levičarski poslanci EU. Zakon vendarle prinaša nekatere dobre rešitve, prav tako pa veliko slabih. Kaj prinaša nova zakonodaja?
Za novo zakonodajo je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslank in poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih.
Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje in novinarke pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Nova zakonodaja vzpostavlja pravni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU. Državljanom Unije naj bi zagotavljala pravico do dostopa do pluralnih informacij.
Če drži, kar pravi @IJoveva, potem sledi:
– ukrepanje zoper Odlazka, zaradi lastniških mahinacij
– ukrepanje zoper Golobovo @vladaRS, zaradi prikritega financiranja provladnih medijev
– in ukrepanje zoper ustanovitelja @RTV_Slovenija, zaradi političnega prevzema javnega medija. https://t.co/2LuzIWskmw— BojanPožar (@BojanPozar) March 13, 2024
Sodelovala svobodnjakinja Joveva
Kam pes taco moli, nam postaja jasno, če upoštevamo dejstvo, da je pri pisanju sodelovala skrajno levičarska evropska poslanka Irena Joveva, nekoč iz kvote propadlega LMŠ, danes Gibanja Svoboda. Trdi, da so bili med glavnimi razlogi za sprejetje zakonodaje “finančno izčrpavanje STA in poskusi podreditve RTV, kar se je dogajalo pod vlado Janeza Janše“.
Novo medijsko zakonodajo torej prodaja začinjeno z notranjepolitičnimi davno preživetimi zgodbami skrajno levih aktivistov iz let 2020 in 2021. Seveda je jasno, da Joveva v resnici ni pisala zakonodaje in bi o njej vedela toliko kot o Trianonski pogodbi, če bi jo začeli spraševati o podrobosti. Vsekakor pa to razkritje daje vedeti, kam se politično obrača nov evropski medijski akt.
Dvoličnost Bruslja
Akt ima visokoleteče cilje, a dejstvo je, da ga je sprejelo zakonodajno telo z zelo različnimi vatli do levih in desnih evropskih vlad, na kar so pogosto opozarjali evropski poslanci iz desnega političnega pola (razen seveda Ljudmile Novak, ki je v vsakem primeru inštrument levičarjev).
Nova medijska zakonodaja kot rečeno med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev, hkrati pa naj bi ščitile tudi njihovo neodvisnost pred raznimi interesi. Na drugi strani pa sta tako Evropska komisija kot Evropski parlament po svojih političnih vatlih prepričana (če verjamemo zadnjemu poročilu o vladavini prava), da je Slovenija pod trenutno vlado dosegla NAPREDEK, kar se tiče svobode medijev in njihove neodvisnosti. Torej tako EK kot EP sta povsem zadovoljna s tem, da je Odlazkova medijska hobotnica povsem okupirala slovensko medijsko krajino in da šef Irene Joveve kadruje po RTV Slovenija in (kot je sam priznal) skupaj z novinarji “preganja” janšiste.
Na drugi strani obstaja velika nevarnost, da bo evropski veliki brat povsem uničil svobodo komuniciranja v Evropski uniji, saj akt ureja tudi odnos med veliki spletnimi platformami in mediji ter vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Odbor bo sestavljen iz nacionalnih medijskih organov, svetoval pa bo tudi Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta o svobodi medijev. Kaj to pomeni? Domači aktivisti tipa Marko Milosavljević in Blaž Petković bodo EU svetovali, kako se boriti proti domači desnici na socialnih omrežjih, da bodo potem te Elonu Musku grozili, da ga lahko izkopijo iz omrežja Evropske unije, če ne bo pobrisal tega ali onega tvita Janeza Janše.
Po besedah Sveta EU akt predstavlja odziv na vse večjo zaskrbljenost v Evropski uniji zaradi vedno večje politizacije medijev ter pomanjkljive preglednosti lastništva medijev.
Dobra plat – bomo končno izvedeli, kdo je lastnik Mladine?
Novi akt bo uvedel tudi zahteve glede preglednosti lastništva medijev in državnega oglaševanja, postopke za preverjanje medijske koncentracije ter novo raven zaščite za novičarske hiše pred samovoljnimi odločitvami o odstranitvi s strani velikih spletnih platform.
“Globalno je vse več težav v zvezi s svobodo in raznolikostjo medijev. Mislim, da moramo v Evropi resnično pokazati, da so mediji del naše osnovne demokracije,” je dejala predstavnica EPP Sabine Verheyen.
Bomo torej vendarle izvedeli, kdo so skrivnostni strici, ki si lastijo slovenski antikapitalistični tednik Mladina?
I. K.