“Predsednik Erdogan se je strinjal, da bo kar se da hitro turškemu parlamentu posredoval švedski pristopni protokol. Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo,” je po srečanju z Erdoganom in Kristerssonom povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Turški predsednik in švedski premier sta se po poročanju Euronews dogovorila o pogojih za pospešitev prošnje Stockholma za vstop v vojaško zavezništvo.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v ponedeljek sporočil, da se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan strinjal, da bo po mesecih zamud in težkih pogovorov švedsko prošnjo za vstop v vojaško zavezništvo posredoval turškemu parlamentu. Stoltenberg je to napovedal po pogovorih z Erdoganom in švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom na predvečer vrha Nata v Litvi.
Pred vrhom Nata v litovski prestolnici Vilni je vodja zavezništva Jens Stoltenberg dejal, da se je Erdogan strinjal, da bo tesno sodeloval z Veliko narodno skupščino (turškim parlamentom), da bi zagotovil ratifikacijo. Stoltenberg je to potezo označil za “zgodovinski korak” in je dejal, da bodo s to potezo Natove zaveznice postale močnejše in varnejše. Stoltenberg je prepričan, da je to dobro za Švedsko, saj bo Švedska postala polnopravna članica zavezništva, hkrati pa je dobro tudi za Turčijo, ker bo imela kot Natova zaveznica prav tako od tega korist, “in potem je seveda dobro za celotno zavezništvo”, je dejal Stoltenberg, pišejo tuji mediji. Strani sta v skupni izjavi naslovili tudi najnovejšo Erdoganovo zahtevo po ponovnem začetku pristopnih pogajanj z EU, ki so sicer že dolga leta v zastoju. Erdogan sicer ni želel napovedovati, kdaj bo Turčija dejansko ratificirala švedski pristopni protokol. Treba je namreč spoštovati integriteto turškega parlamenta, je poudaril.
Turški predsednik je to zagotovil v skupni izjavi s švedskim premierjem in generalnim sekretarjem Nata. V njej so natančneje določili, kako bodo izvajali dogovor izpred enega leta v Madridu, ko je Turčija pristala na povabilo Švedske in Finske v Nato. Kot je pojasnil Stoltenberg, sta se Ankara in Stockholm danes strinjala, da bosta nadaljevala sodelovanje na področju boja proti terorizmu, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. Gre za sodelovanje na visoki ravni v obliki letnih srečanj, je povedal. Ob tem je napovedal, da bo prvikrat v okviru Nata vzpostavil položaj posebnega koordinatorja za boj proti terorizmu.
Tako Švedska kot Finska sta lani zaprosili za članstvo v Natu in s tem opustili svojo desetletno politiko vojaške neuvrščenosti po ruski invaziji na Ukrajino. Erdogan je zadržal pristop Švedske k Natu, češ da Stockholm ne uspe zatreti kurdskih skrajnežev, ki jih Ankara ima za “teroriste”, in grožnje njeni nacionalni varnosti. Pred vrhom Nata je turški predsednik dejal, da bo njegova država podprla kandidaturo Švedske za vstop v Nato, če bo Evropska unija začela pogajanja o članstvu Turčije. V Bruslju so hitro ponovili, da sta vstop v Nato in vstop v EU dva zelo različna postopka. Toda predsednik Sveta EU Charles Michel je kasneje tvitnil, da so odnosi Unije s Turčijo “ponovno okrepljeni”.
Turška kandidatura za članstvo v EU je bila zadržana zaradi tega, kar Bruselj vidi kot demokratični nazadovanje Ankare pri pravosodnih reformah. Vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbána je v četrtek dejal, da Budimpešta ne bo več blokirala ratifikacije švedskega članstva v Natu. Ker morajo prošnje za vstop v Nato odobriti vse članice, bi odobritev Turčije odpravila zadnjo oviro za vstop Švedske v vojaško zavezništvo.
Ana Horvat