Slovensko pravosodje je v samem vrhu kršitev človekovih pravic v Evropski uniji. Iz pregleda Evropskega sodišča za človekove pravice je razvidno, da je v obdobju od osamosvojitve do 2021 v kar 342 sodbah kršilo vsaj eno človekovo pravico. Po javno dosegljivih podatkih je slabše le še na Malti. Slovenska javnost s poraznimi rezultati ni seznanjena, kar je na zadnjem primeru razkril dr. Jurij Toplak. Slovenija je bila namreč ponovno obsojena, državni organi obveščeni, javnost pa ne.
“Ko ESČP odloči, da je Slovenija kršila človekove pravice, državni organi za sodbo vedo, a ne obvestijo javnosti. Posledično ljudje ne izvejo, da je Slovenija v Strasbourgu obsojena. Več let sem obveščal javnost o sodbah ESČP in kršitvah. Zadnja leta javnosti ne obveščam več in ob mnogih sodbah zoper Slovenijo tega tudi ne počnejo organi, STA ali mediji. Ljudje so prikrajšani za pomembne informacije o stanju vladavine prava in človekovih pravic v Sloveniji,” je zapisal v javni objavi.
Toplak v svoji izjavi obvešča, da je bila Slovenija spet obsojena, ker sodišča še vedno ne izvajajo javnih obravnav. “Dne 6. 7. 2023 je ESČP ugotovilo kršitev standardov poštenega sojenja, ker sodišča niso izvedla javnih obravnav, ko je g. Jure Letonje prejel denarno kazen, ko se je usedel na policijski avtomobil. Ustavno sodišče kršitve evropskega prava ni prepoznalo. Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu, saj jim ESČP in pravniki pojasnjujemo že 15+ let, da gre za kršitev, a Ustavno sodišče ne razume. ESČP je o sodbi obvestilo slovenske oblasti. Javnost novice ni izvedela,” navaja pravnik.
Toplak nato naslovi apel na Ministrstvo za pravosodje, Državno odvetništvo in ostale državne organe, ki od ESČP dobijo informacije o sodbah s kršitvami, da naj o ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji obveščajo STA in javnost in tako pripomorejo k vladavini prava.
Kršenje človekovih pravic stane
Kršenje človekovih pravic s strani slovenskih sodišč nima samo cene v uničenih človeških življenjih, temveč tudi v nazadovanju demokratičnih in pravnih standardov in milijonih evrov. Kršenja človekovih pravic so slovenske davkoplačevalce doslej stala približno 300 milijonov evrov v obliki odškodnin, ki jih je morala država izplačati svojim žrtvam. Cena je visoka v nazadovanju demokratičnih standardov. Omeniti velja primer Patria, v katerem je slovensko pravosodje brez dokazov na zaporno kazen obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo z očitnim namenom vplivanja na demokratični proces. Janša je porazne rezultate sodstva komentiral: “Ni demokracije brez neodvisnega sodstva. Ki ima enake vatle za vse in človekove pravice ščiti in brani. In ne obratno. Slovensko sodstvo pa je v samem evropskem vrhu po kršenju človekovih pravic.”
Zadnjo epizodo degradacije vladavine prava pa smo spremljavi v zadevi RTV, v kateri je aktualna oblast uzurpirala javno RTV s sprejemom novele zakona o RTV, ki je efektivno prekinila zakonito podeljene mandate organom upravljanja. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku, rezerviranem za naravne nesreče in vojno stanje, brez ustrezne javne razprave, nato sicer potrjen na referendumu. Temu je sledilo zadržanje s strani Ustavnega sodišča, nato ena najbolj degradirajočih epizod v zgodovini Ustavnega sodišča. Po hudih političnih pritiskih tako s strani političnega vodstva države kot evropske komisarke Věre Jourove, ki je obiskala ustavno sodišče, je US zadržanje odpravilo z razlogom, da o zadevi ne zmore vsebinsko odločiti.
Totalitarna kontinuiteta
Dr. Tamara Griesser Pečar je prepričana, da je razloge za skorajda že masovno kršenje človekovih pravic iskati v neizvedeni lustraciji sodstva, ki mu je bila v prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem omogočena kadrovska kontinuiteta, s tem pa tudi kontinuiteta stanja duha, ki se odraža v sodbah. Kot je navedla za časnik, je leta 1995 Ustavno sodišče ugotovilo, da “bivši jugoslovanski in v njegovem okviru slovenski ustavni in državno institucionalni sistem v nasprotju z izročili evropske pravne civilizacije ni postavljal v ospredje človekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev državni oblasti in njenemu nasilju.”
Kako se ta kontinuiteta odraža v delu pravosodja, je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Prevladujoča večina pritožnikov na Evropsko sodišče za človekove pravice uspe. Od 373 sodb, ki jih je do 2021 obravnavalo ESČP, so bile v kar 342 primerih ugotovljene kršitve človekovih pravic. K temu je treba prišteti še dodatne štiri sodbe ESČP iz leta 2022, v katerih so ponovno ugotovili kršenje človekovih pravic, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Od štirih sprejetih sodb so ponovno v prav vsaki ugotovili kršenje človekovih pravic.
Gal Kovač