Reformna stranka desno-sredinske estonske premierke Kaje Kallas namerava uvesti zakonodajo, ki bo odvzela volilne pravice nedržavljanom na lokalnih volitvah. Velika večina nedržavljanov v Estoniji je etničnih Rusov. Estonce skrbi vpliv, ki ga imajo v glavnem mestu Talin, kjer imajo moč, da si izvolijo tudi rusofilnega župana in mestni svet, ki bi lahko vplival tudi na državne volitve.
Gre sicer za eno predvolilnih obljub reformne stranke. Bo pa odvzem (lokalne) volilne pravice ruskim in beloruskim državljanom, ki prebivajo v Estoniji, trajal dlje, kot je bilo prej predvideno, saj bo zahteval ustavno spremembo.
Potrebne bodo ustavne spremembe
Premierka je dejala, da je bil namen koalicije Reform-Eesti 200-SDE ob nastopu funkcije to pospešiti na način, podoben začasni prekinitvi volilnih pravic zapornikom, ta “tako imenovana hitra rešitev … bi lahko veljati pred lokalnimi volitvami leta 2025”.
Vendar pa “zdaj tako predsednica kot minister za pravosodje pravita, da tega ni mogoče storiti brez spremembe ustave”, je dodala Kallasova in dejala, da bo o tej točki sledila analiza ministrstva za pravosodje ob upoštevanju, da se ustavne spremembe sprejemajo z “zelo veliko večino ali glasovi v dveh zaporednih sestavah Riigikogu [estonskega parlamenta]”.
Estonski rusofilni “izbrisani”
Tuji državljani s stalnim prebivališčem v Estoniji lahko glasujejo na lokalnih volitvah, državljani EU pa lahko glasujejo tudi na volitvah v EU. Volilna pravica na volitvah v Riigikogu je omejena samo na državljane. Naslednje lokalne volitve v Estoniji bodo oktobra 2025. Ruski državljani s stalnim prebivališčem v Estoniji so sicer ostanek preseljevanja iz časov Sovjetske zveze in jih lahko analogno povežemo s slovenskimi “izbrisalnimi” – ljudmi, ki si zaradi takšnega ali drugačne razloga niso pridobili pravice do državljanstva države, kjer prebivajo.
Kakšna je ureditev v Sloveniji?
Na državnozborskih in predsedniških volitvah lahko sodelujejo le državljani Republike Slovenije, na lokalnih volitvah pa lahko pod določenimi pogoji sodelujejo tudi tujci. Tujci, ki so državljani držav članic EU, imajo na volitvah članov občinskega sveta tako aktivno kakor tudi pasivno volilno pravico, na volitvah župana pa le aktivno – aktivna pomeni, da lahko sami volijo, pasivna pa, da lahko na volitvah tudi sodelujejo. Drugi tujci imajo na lokalnih volitvah le aktivno volilno pravico, torej pravico do volilnega glasu.
Veliko indicev je, da v urbanih središčih, kot so Celje, Maribor in predvsem Ljubljana odločilne glasove prispevajo tujci, ki navadno volijo za leve župane, najraje take s koreninami v državah bivše skupne socialistične federacije. Postavlja se vprašanje, če bi bila Zoran Janković v Ljubljani in Saša Arsenović v Mariboru tako suverena, če bi imeli volilno pravico izključno slovenski državljani.
Prav tako se postavlja vprašanje, ali je v interesu lokalne skupnosti, da tujci brez slovenskega državljanstva soodločajo o političnem ustroju lokalne samouprave, čeprav niso enako intimno povezani z okoljem kot ljudje, ki imajo v Sloveniji tudi državljanstvo (seveda tukaj ne govorimo o etničnih skupinah, ampak o samem dejstvu, da je nekdo državljan Republike Slovenije, saj ga to na povsem drugačen način poveže tako z državo kot z lokalnim okoljem – enako velja tudi za tujce, ki pridobijo državljanstvo, saj takšno dejanje zahteva kar nekaj žrtvovanja in potrpežljivosti, predvsem učenje slovenskega jezika, včasih pa tudi odpoved državljanstvu matične države).
Trenutno lahko za župane in mestni svet volijo tudi ljudje, ki takšne intimne povezanosti z okoljem nimajo. Takim pa bo dolgoročno bolj vseeno, če bo kak župan kanalizacijo speljal čez pitno vodo. Postavlja se torej vprašanje, ali je slovenska ureditev res optimalna za razvoj lokalnega okolja.
I. K.