Ambiciozni projekt Starline obljublja revolucijo v železniškem prometu po vsej Evropi. Načrtovana hitra železniška mreža bo povezovala 39 evropskih destinacij, vključno s sosednjimi državami Slovenije – Hrvaško, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in celo Srbijo. Toda v tej zgodbi manjka ena pomembna točka: Ljubljana, kot pravi njen župan Zoran Janković, “najlepše mesto na svetu”, ne bo del tega sistema.
To je velika zamujena priložnost za Slovenijo, saj bi hitra železnica lahko bistveno izboljšala povezave s preostalo Evropo, olajšala potovanja in prispevala h gospodarskemu razvoju.
Evropska unija že vrsto let spodbuja razvoj železniškega prometa. V zadnjih letih se je izboljšala ponudba nočnih vlakov, število uporabnikov Interraila pa presega 400.000 letno, kar kaže na veliko zanimanje za železniška potovanja, medtem ko se v Sloveniji soočamo s slabimi povezavami in zastarelimi vlaki.
Think tank 21st Europe iz Kopenhagna je tako predstavil ambiciozen načrt – projekt Starline, ki bi vseevropski železniški sistem spremenil v hiter, enoten in učinkovit prometni model, podoben podzemnim železnicam v velikih mestih. Cilj je posodobiti razdrobljeno, počasno in drago železniško infrastrukturo ter jo narediti konkurenčno letalskemu prometu.
Kaj prinaša novi železniški sistem?
Omrežje Starline bo dolgo 22.000 kilometrov, vlaki pa bodo vozili s hitrostmi od 300 do 400 km/h. Po nekaterih ocenah bo potovanje:
-
Helsinki–Berlin trajalo le pet ur (toliko na primer traja vožnja z vlakom od Maribora do Kopra)
-
Kijev–Berlin bo postal enostavna in hitra povezava,
-
Milano–München bo imel pogosto in hitrejšo linijo, ki bo povezovala gospodarska središča.
Posebnost sistema je tudi to, da ne bo razdeljen na razrede, ampak bo ponujal različne cone – tihe prostore za delo, družinam prijazne oddelke in povezane postaje s trgovinami, restavracijami in celo kulturnimi prizorišči.
Ljubljana ni del prihodnosti evropske železnice
Ljubljana pa je žal izpadla iz načrtovanega omrežja, čeprav so vključena številna druga mesta v naši bližini. Med 39 povezanimi destinacijami so Zagreb, Milano, Dunaj, Budimpešta in Beograd. Za Slovenijo je to velika zamujena priložnost, saj bi lahko kot država na stičišču pomembnih prometnih poti imela izjemno korist od vključitve v sistem Starline. Zdaj bodo potniki, ki želijo hitro železniško povezavo, morali potovati do Zagreba, Dunaja ali Milana. Z vključitvijo v Starline bi Slovenija lahko zmanjšala odvisnost od letalskih in avtomobilskih prevozov, privabila več turistov in izboljšala konkurenčnost gospodarstva.
Kako bo Starline postal realnost?
Projekt naj bi deloval po javno financiranem franšiznem modelu, kjer bi nacionalni železniški prevozniki upravljali posamezne linije, sistem pa bi nadzoroval nov organ Evropski železniški regulator (ERA). To bi omogočilo poenoteno delovanje, enake tehnične standarde in varnostne predpise po vsej Evropi. Organizacija 21st Europe meni, da lahko projekt zaživi do leta 2040, vendar bo to zahtevalo politično podporo, usklajevanje in predvsem financiranje na ravni celotne EU.
Kaj sledi za Slovenijo?
Vključenost Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske in Srbije v projekt kaže, da so vse sosednje države prepoznale in bile prepoznane za pomen hitrih železniških povezav – le Slovenija je ostala na stranskem tiru.
A. G.