Evropska poslanka Romana Tomc je na svojem Facebook profilu objavila opozorilo o glasovanju na današnjem plenarnem zasedanju v Bruslju. Glasovanje bo, kot pravi Tomčeva, o sprejetju mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, to je mehanizmu za pogojevanje izplačevanja evropskih (tudi kohezijskih sredstev). Sama pravi, da bo glasovala odločno proti sprejetju takšnega mehanizma, saj zanj ni dovolj dobrih argumentov, prioriteta EU pa bi morala postati spopad s krizo zaradi covida-19 in njenimi posledicami. Tega bi se po njeno morali zavedati vsi, tudi poslanci Evropskega parlamenta.
Člani pogajalske skupine Parlamenta so se že v ponedeljek sestali s Svetom Evrope v okviru šestega kroga pogajanj o naslednjem dolgoročnem proračunu EU in novih virih prihodkov EU. Na pogajanjih ni prišlo do preboja, mehanizem pa naj bi bila ena od zahtev Parlamenta pri bodočem potrjevanju proračuna.
Romana Tomc, slovenska evropska poslanka, pravi, da brez dvoma podpira vladavino prava, vendar tega predloga ne razume kot novega prispevka k izboljšanju stanja, ampak kot poskus zavlačevanja in blokade že tako ali tako težkih pogajanj v okviru večletnega finančnega proračuna in sklada za okrevanje. Škodo bomo plačali vsi, saj bodo vse države kasneje in težje prišle do denarja, če se bodo pogajanja vlekla. Zato je poglobljeno mnenje o tem mehanizmu zapisala tudi na svojem Facebook profilu.
Najpomembnejša naloga bi morala postati spopad s pandemijo
Tomčeva pravi, da v EU že imamo instrumente, ki omogočajo nadzor in kaznovanje v primeru resnih kršitev in ni jasno, zakaj bi jih morali podvojevati in kaj bi nov mehanizem prinesel boljšega ali celo samo novega. Poteka pa veliko procesov, ki se vlečejo, ki še ni končanih in ni jasno, če vsi, ki veliko govorijo o vladavini prava, mislijo resno, z ozirom na to, da nihče od teh ne opozarja na že trajajoče procese.
Tomčeva pravi, da v EU že imamo instrumente, ki omogočajo nadzor in kaznovanje v primeru resnih kršitev in ni jasno, zakaj bi jih morali podvojevati in kaj bi nov mehanizem prinesel boljšega ali celo samo novega. Poteka pa veliko procesov, ki se vlečejo, ki še ni končanih in ni jasno, če vsi, ki veliko govorijo o vladavini prava, mislijo resno, z ozirom na to, da nihče od teh ne opozarja na že trajajoče procese.
“Nekaj dni nazaj je bilo predstavljeno tudi prvo celovito poročilo Evropske komisije o vladavini prava, kar je dobra popotnica za naprej. Evropske pogodbe dajejo vso potrebno podlago za ukrepanje, imamo množico institucij, ki se ukvarjajo z demokracijo. Ne potrebujemo še enega nadmehanizma in kup novih delovnih skupin ter strokovnjakov, ki se bodo ob vsem, kar že obstaja, ukvarjali s proučevanjem demokracije in vladavine prava. Bolj pomembno je, da tiste mehanizme, ki že obstajajo, naredimo bolj učinkovite in predvsem bolj neodvisne in pravične. Pogosto se namreč dogaja, da so očitki glede vladavine prava politično motivirani in služijo kot sredstvo za discipliniranje, kar je nesprejemljivo”.
Jasno je, na kaj je ciljala, ko je omenila politično motiviranost očitkov glede vladavine prava. Prav poročilo omenjene Evropske komisije je izjemno enostransko in nenavadno slabo infomirano poročalo o domnevno slabem stanju nekaterih držav, za katere se ve, da imajo desne vlade in so v spopadu z globalističnimi in multikulturnimi političnimi silami.
Za konec svojega zapisa je dejala, da smo v najhujši zdravstveni, gospodarski in socialni krizi v času obstoja EU, zato bi solidarnost in konstruktivnost morali biti na prvem mestu. V tem trenutku je naša najpomembnejša naloga spopad s krizo zaradi covida-19 in njenimi posledicami. Tega bi se morali po njeno zavedati vsi, tudi poslanci Evropskega parlamenta, ki bi morali na prvo mesto postaviti skrb za ljudi in gospodarstvo, ne pa egoistične zahteve po povečanju pomembnosti Evropskega parlamenta, da sodeluje v predlaganem mehanizmu, obenem še jasno namenjenem politično pristranskim ciljem.
Aleš Ernecl