Slovenija si je od Evropske komisije prislužila močno klofuto. Iz mnenja, ki ga je ta objavila, je namreč razvidno, da posodobljeni osnutek proračunskega načrta za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, poleg tega pa je v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji mogoče prebrati, da v Sloveniji ni vidnega napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva.
Glede letošnjega posodobljenega osnutka proračunska načrta je bila Slovenija pozvana, da naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ukrepa na ustrezen način, da bo zagotovljena skladnost pravil in proračuna. Ob tem pa je viden poudarek na opozorilu, da bi lahko osnutek proračunskega načrta prispeval k znatnemu odklonu od prilagoditvene poti za uresničitev srednjeročnega cilja.
Mnenje komisije, ki med drugim vključuje poročila o gospodarskih razmerah v vseh 28 državah članicah EU, je bilo na podlagi posodobljenega osnutka proračuna objavljeno danes, sicer pa Bruselj po navedbah STA našo državo vseskozi opozarja na neskladnost načrtovanega fiskalnega napora in stopnje rasti neto primarnih izdatkov z evropskimi cilji. Od leta 2016 je naša država v preventivni fazi spremljanja področja javnih financ, ker izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, ki narekuje, da ne sme priti do preseganja treh odstotkov BDP. “V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.”
Zdravstveno varstvo, pokojninski sistem in dolgotrajna oskrba povsem zanemarjena področja
Iz okvira zimskega gospodarskega svežnja je prav tako razvidno, da v državi ni vidnega napredka na področjih zdravstvenega varstva, pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. Napredek pri uresničevanju evropskih priporočil je tako na splošno gledano omejen. Evropska komisija je prepričana, da bi lahko gospodarstvo s krepitvijo naložb in reševanjem izzivov v povezavi s staranjem prebivalstva postalo odpornejše na gospodarske šoke v prihodnosti.
Ne more nam biti v ponos ugotovitev, da je Slovenija na splošno gledano dosegla omejeno obliko napredka pri uresničevanju evropskih priporočil, ki so bila podana v lanskem letu. Čeprav je bil napredek dosežen pri privatizaciji in alternativnih virih financiranja za hitro rastoča podjetja, pa je viden omejen napredek pri javnih naročilih in pri nizko kvalificiranih in starejših delavcih. Največja kritika je bila izražena na področjih zdravstvenega varstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, saj tukaj ni prišlo do nikakršne oblike napredka. Ob tem pa komisija tudi izpostavlja, da se domača majhna in srednje velika podjetja pri zunanjem financiranju v veliki meri zanašajo na bančne kredite, kljub izboljšanju poslovnega okolja pa obstajajo pomanjkljivosti pri javnih naročilih in velika upravna bremena. Očitno je, da vlado Marjana Šarca čaka veliko dela, a glede na dosedanjo prakso je mogoče sklepati, da nas tudi v prihodnje čakajo graje, ki pa se prej ali slej pretvorijo v negativne posledice.
H. M.