“30-urni delavnik za vse!” je mogoče prebrati na enem od vabil na delavski protest, ki bo potekal 1. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji sindikata Mladi plus, društva Iskra in drugih. Njihovo populistično in nerealno pobudo pa podpirajo tudi stranke na levici.
Organizatorji sredinega protesta bodo po poročanju STA na shodu z naslovom Prvi maj delavstvu nazaj opozorili, “da vse delavke in delavci občutijo vedno večji pritisk kapitala na delavske in socialne pravice, ki so bile priborjene s krvjo”. Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus je pred shodom izpostavila, da imajo delavke in delavci vsako leto vse manj razlogov za “praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo”. “Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo,” je bila kritična.
Okrog uvedbe 30-urnega delavnika, s katerim se med drugim očitno sodeč po sliki poziva na sredin shod, je bilo govora že pred volitvami. Tako imenovani Glas ljudstva je namreč pred državnozborskimi volitvami stranke soočil z najrazličnejšimi stališči, med drugim se je stranke povprašalo, kaj menijo glede skrajševanja polnega delovnega časa.
“Polni delovni čas naj obsega od 30 do 32 ur na teden, s čimer se ohrani enako plačilo in vključitev v zavarovanja ter obseg socialnih pravic. Ob tem je treba razmisliti o uvedbi 4-dnevnega delovnega tedna kot osnovne delovne obveznosti. Razvoj družbe in novih tehnologij omogoča skrajševanje delovnega časa brez zmanjševanja mesečnih plač. Slovenska vlada naj tudi v evropskih in mednarodnih institucijah predstavi in zagovarja to pobudo,” so izpostavili v Glasu ljudstva. Temu stališču pa so prikimali v stranki SAB, ki se je po volitvah stopila v vladajoče Gibanje Svoboda, prav tako pa tudi v strankah Levica in SD, ki sta del aktualne vlade.
Za Štrancarja predlog o skrajšanju delavnika tako nor, da si niti komentarja ne zasluži
Na začetku lanskega leta je minister za delo Luka Mesec pompozno napovedal zakonsko uvedbo 30-urnega delavnika s pravicami polnega delovnega časa, nad čimer pa seveda niti najmanj niso bili navdušeni v gospodarstvu. Podjetnik dr. Aleš Štrancar je za Družino predlog o skrajšanju delavnika označil za tako nor, da si po njegovem niti komentarja ne zasluži. “Se vidi, da je zrasel na zelniku ljudi, ki so že pred leti zboleli za akutnim ‘lenitisom’. Zdravijo pa ga s preveliko dozo opojnih substanc.”
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je bila še posebej kritična. Kot je izpostavil njen predsednik Blaž Cvar, imajo mnogi že sedaj težave s tem, kako sploh priti do kadra. Po Cvarovih besedah je v mnogih panogah potrebno, da so zaposleni fizično prisotni. “Tiste panoge, ki ne bi imele možnosti uvedbe 30-urnega delovnika, bi bile tako v še težjem položaju pri pridobivanju kadrov,” je tedaj opozoril.
V vseh podjetjih uvedba krajšega delavnega časa preprosta ni mogoča
Da v vseh podjetjih nikakor ni mogoče uvesti krajšega delovnega časa, so opozorila številna podjetja. V skupini Krka so za tiskano obliko Dolenjskega lista pojasnili, da bi uvedba tovrstnega delovnika zelo težko uvedli v farmacevtski proizvodnji. “Tehnično-tehnološki procesi – zmogljivost strojev in naprav, tekoči trak, izmensko delo – in zahteve mednarodnih standardov kakovosti ne omogočajo poenostavljenega povečanja produktivnosti. V proizvodnji učinkovin pa zaradi značilnosti tehnoloških procesov delo poteka neprekinjeno vse dni v tednu,” so ob tem pojasnili in opozorili, da je skrajšanje delovnega časa težko izvedljivo tudi za zdraviliško-turistično dejavnost. V družbi Adria Mobil, d. o. o. so med drugim opozorili, da “tehnološkega razvoja ter procesov digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije delovnih procesov ni mogoče vpeljati v enaki meri v vseh industrijah”. Ko pa se razmišlja o uvedbi krajšega delovnega časa, menijo, da je vendarle potrebno, da se upošteva delovno bolj in manj intenzivne panoge. Da krajši delovni čas denimo ni mogoč v socialno-zdravstvenih ustanovah, so po navedbah Lokalno.si pojasnili v Domu starejših občanov (DSO) Novo mesto, kjer se že sedaj soočajo s težavami s kadri.
Da se, kot kaže, sedaj od vlade terja izpolnjevanje predvolilnih obljub, menijo nekateri. “Kdo jim prepoveduje delati manj? Lahko delajo 0 ur,” se je glasil eden od komentarjev na družabnem omrežju X. Pojavili pa so se tudi komentarji v smislu: “Ne vidim problema v tem, da kdor koli dela 30 ur na teden, če tako hoče, če je obenem tudi plačan za 30 ur. Če pa isti obenem pričakuje, da mu še vedno pripada plača za 40 ur, pa rabi brco v rit.”; “Ne glede na to, koliko so v življenju vplačali prispevkov, jim pripada neka dostojna pokojnina, bodo rekli socialni pravičniki.”
Ž. N.