Evropska komisija je danes članicam EU priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, ki se lahko začnejo takoj. Priporoča tudi začetek pogajanj z BiH, a šele po izpolnitvi določenih pogojev. V Kijevu in Kišinjovu so pozdravili odločitev, v BiH pa so se odzvali različno.
“Danes je zgodovinski dan. Evropska komisija državam članicam priporoča začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo,” je v Bruslju dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je, da sta obe državi sprejeli pomembne reforme. Ukrajina je izpolnila 90 odstotkov vseh potrebnih ukrepov, ki jih je lani določila Evropska komisija.
Tako lahko takoj začne pristopna pogajanja, o čemer bodo sredi decembra odločali voditelji EU. Prvi korak po morebitni potrditvi bo pregled skladnosti nacionalne zakonodaje z evropsko ter priprava pogajalskega okvirja. Bruselj članicam priporoča, naj pogajalski okvir potrdijo, ko bo Ukrajina sprejela še preostale ukrepe na področjih boja proti korupciji, lobiranja in pravic manjšin.
Podobno velja za Moldavijo, ki mora pred potrditvijo okvirja za pogajanja narediti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotoviti zadostne resurse za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.
V Kijevu, ki je tako kot Kišinjov za članstvo v EU zaprosil kmalu po začetku ruske agresije februarja lani, so pozdravili odločitev komisije. Predsednik Volodimir Zelenski je to označil za “korak v pravo smer za Kijev in Evropo.” “Naša država mora biti v EU. Ukrajinci si to zaslužijo,” je sporočil.
Moldavska predsednica Maia Sandu se je zahvalila visokim predstavnikom EU za podporo Moldaviji na njeni poti v EU in ker so prepoznali trdo delo celotne družbe. “Ostajamo zavezani poti reform,” je zagotovila.
Zastoj pri vstopu BiH
Evropska komisija je v letošnjem širitvenem svežnju priporočila tudi začetek pogajanj o vstopu z BiH, vendar pa mora ta v nasprotju z Ukrajino in Moldavijo prej doseči določeno raven izpolnjevanja kriterijev za članstvo. Von der Leyen je poudarila, da je BiH opravila številne pozitivne politične in zakonodajne korake, vendar pa z zaskrbljenostjo spremljajo sprejemanje “neustavnih zakonov” v Republiki Srbski.
Politični predstavniki BiH so se na poročilo odzvali različno. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je krivdo za zastoj pripisal EU, češ da je “zamudila svojo priložnost”. “Pričakovali smo brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj in zeleno luč, da ne glede na vse negotovosti glede prihodnosti EU in širitve začnemo s pravim delom organizacije in pogajanj,” je zapisal. Premier bosansko-hercegovske entitete Federacije BiH Nermin Nikšić je medtem ocenil, da gre za najboljše poročilo doslej, pozitivni signali iz EU pa so po njegovi oceni potrditev pravilnosti politike kompromisov. “Poročilo omenja napredek, ki smo ga dosegli, vendar tudi konstruktivno kritiko,” je še dejal.
Druge države Zahodnega Balkana
Danes predstavljeni širitveni sveženj vključuje še oceno napredka drugih držav Zahodnega Balkana, med katerimi je EU glede na tehnična merila najbližje Črna gora. Srbija je sicer po oceni komisije v zadnjem letu sprejela številne reforme, vendar pa mora storiti še več. Ključni sta uskladitev zunanje politike z EU, med drugim na področju sankcij proti Rusiji, ter normalizacija odnosov s Kosovom. Pomen normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino so izpostavili tudi v poročilu o napredku Kosova, ki je edina zahodnobalkanska država brez statusa kandidatke.
Glede Albanije medtem poudarjajo, da je sprejela pomembne reforme, vendar pa jo čaka še nekaj dela pred odprtjem pogajalskega sklopa o temeljnih vrednotah. Upajo tudi na začetek pogajanj o tem tematskem sklopu s Severno Makedonijo, ki pa mora pred tem spremeniti ustavo. Glede Turčije pa Bruselj ugotavlja, da v zadnjem letu ni obrnila negativnega trenda odmikanja od EU.
Sara Kovač