Če smo po evropskih volitvah mislili, kako močno se bo spremenila politika Evropske unije, smo bili že prejšnji teden kar pošteno razočarani, čeprav je sestava Evropskega parlamenta (EP) po novem bolj uravnotežena. Kot kaže v korist desne sredine oziroma desnice, kot ugotavljamo na naslednjih straneh naše revije. Že res, da so evropski poslanci na ustanovnem zasedanju EP prejšnji torek vnovič izvolili Roberto Metsola (EPP/ELS) za predsednico EP, vendar so dva dni pozneje za predsednico Evropske komisije (EK) znova podprli Ursulo von der Leyen.
Čeprav slednja prihaja prav tako iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (ELS), je v iztekajočem se mandatu vodila EK, in sicer močno pod vplivom levih politik. Priča smo bili t. i. zelenemu prehodu, neustrezni migrantski politiki, uvajanju progresivnih (levih) politik, dvojnim merilom v primeru vladavine prava in obračunavanju z državami, kjer so bile na oblasti izrazito desne vlade. Zato niti ni presenečenje, da so jo pred izvolitvijo javno podprle Evropska ljudska stranke (EPP), socialisti in demokrati (S & D), liberalci (Renew) in stranka zelenih.
Von der Leynova je pred glasovanjem pompozno predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje. Zavzela se je za stvari, s katerimi se je mogoče strinjati (vzpostavitev “prave obrambne Evropske unije”), a tudi za nekatere, na osnovi katerih je mogoče slutiti, da bo nadaljevala po starih tirnicah. Kot prvo prednostno nalogo je izpostavila okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in napovedala pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata. V smernicah svojega programa je izpostavila tudi učinkovito varovanje zunanjih meja, napovedala potrojitev osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter podvojitev osebja Evropskega policijskega urada (Europol).
Med ključnimi prioritetami za prihodnji mandat je navedla še socialno pravičnost, kot najpomembnejšo pa je izpostavila okrepitev evropske demokracije. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj si pod tem predstavlja, saj ima očitno več simpatij do levih politik kot desnih, domoljubnih, ki jih označuje za skrajne. Von der Leynovo zdaj čaka oblikovanje komisarske ekipe, pri čemer si bo prizadevala, da bo ta “znova spolno uravnotežena”. V prihodnjih tednih bo voditelje držav članic pozvala, naj ji posredujejo imena kandidatov in kandidatk za položaj v EK. Sredi avgusta se bo nato začela pogovarjati s komisarskimi kandidati, zatem pa jim bo razdelila področja, za katera bodo pristojni. Predvidoma oktobra oziroma novembra bodo sledila zaslišanja in potrjevanje kandidatov na pristojnih odborih EP, ki lahko kandidate tudi zavrnejo. Nova EK bi lahko po potrditvi v EP mandat nastopila proti koncu leta.
Na to dogajanje se je v soboto na srečanju odborov SDS v Bovcu odzval tudi predsednik stranke Janez Janša. Izrazil je nezadovoljstvo z delom Golobove vlade, a hkrati zadovoljstvo z doseženim na evropskih volitvah, saj je SDS osvojila “več mandatov kot celotna vladna koalicija skupaj”. Ta rezultat je “pomembnejši za Slovenijo kot za razmerja sil v Evropi”. “Izvolili smo štiri poslanke in poslance od skupno 720, kar je le kapljica v morje. Če je kdo pričakoval, da bo ta naša zmaga v Sloveniji spremenila celotno Evropo, se je motil,” je zatrdil prvak SDS in dodal, da je desna sredina v Sloveniji dosegla najboljši rezultat v Evropi. Če bi bil podoben rezultat vsaj v večini največjih evropskih držav, pred dnevi ne bi spremljali ponovitve mandata Ursule von der Leyen. Čeprav so pod njenim okriljem v preteklem mandatu EK sprejeli tudi nekatere dobre ukrepe, je presodil, da je šla Evropa v napačno smer, zato strankini evropski poslanci Ursule von der Leyen niso podprli. Tako za Slovenijo kot tudi Evropo bodo po Janševem mnenju ocene zelo pomemben naslednji korak parlamentarnih volitev. “Drugačna vlada v Sloveniji po prihodnjih volitvah v državni zbor lahko bistveno bolj vpliva na razmere v Evropi kot pa zgolj volitve v Evropski Pparlament,” je izpostavil.
Seveda je imel Janša v mislih Evropski svet in Svet Evropske unije, ki sta organa, v katerih sprejemajo ključne odločitve znotraj EU. Še posebej v Evropskem svetu, ki je najvišje politično telo Evropske unije in ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik EK. Če bi v Sloveniji dobili desnosredinsko vlado, bi lahko konkretno vplivali na politično smer EK in s tem tudi EU. To je pomembno še posebej sedaj, ko živimo v svetu, ki je na robu 3. svetovne vojne. V najvišjih organih EU nas morajo zastopati kompetentni ljudje in ne amaterji.
Dr. Metod Berlec