Evtanazija je postala ena izmed osrednjih političnih aktivnosti slovenske levice – zanjo se glasno zavzemata predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so se pohvalili, da so danes ob 11. uri skupaj z nekaj podporniki oddali zbrane podpise volivcev in volivk v zakonodajni postopek.
Avtorji predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so v družbi skupine podpornikov in predsednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.513 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona. Z zbiranjem podpisov so pričeli 24. aprila in zaključili 22. junija 2023.
Seveda gre za izključno politični projekt skrajno levih nihilistov z močno podporo institucionalne levice, kar je jasno, ko analiziramo govorce oz. tiste, ki so zakon pospremili z izjavo. Med drugim zloglasna SD-jeva Brigita Skela Savič (predstavnica zdravstvenega osebja, ki je sredi pandemije ljudi pozivala k nezakonitim protestom), eden grobarjev slovenskega zdravstva, ki še danes lobira za dobavitelje v zdravstvu Dušan Keber, “padli” filozof Igor Pribac, nekdanji svetovalec propadlega predsednika republike Danila Türka, ki se mu je sicer uradna politika zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju študentk odrekla.
Kult smrti
Predlagatelji zakon zavijajo v celofan sočutja in človečnosti, cinik pa bi rekel, kot da gre za zelo groteskno reševanje demografskih težav in težav javnega zdravstva po bolj sofisticirani metodi iz leta 1945. Izkušnje iz zahodnih držav kažejo, da gre v osnovi za kult smrti, ki obupanim (ne nujno na smrt bolnim) ponujajo rešilno bilko, ki se je bo marsikdo oprijel.
Izkušnje iz tujine
Skoraj 40 nizozemskih državljanov, ki so bolehali zaradi avtizma ali intelektualne okrnjenosti, je v letih med 2012 in 2021 izgubilo življenje v postopkih evtanazije. Od teh jih je pet štelo manj kot 30 let, edini razlog za asistirano predčasno končanje življenja pa je zgolj in le – avtizem. Številni strokovnjaki se zato sprašujejo – ali ima zakon, ki omogoča zdravnikom, da s smrtonosno injekcijo ubijejo pacienta, temačne in nepredvidene posledice? Avtisti so namreč veliko bolj samomorilsko nagnjeni kot nevrotipični ljudje, a se jim da pri tem tako terapevtsko kot kemično pomagati.
Nizozemsko vrhovno sodišče je pred kratkim razsodilo, da lahko zdravniki zakonito izvajajo evtanazijo pri ljudeh z napredno demenco, ki so že prej pisno izrazili svojo željo, da jih ubijejo, četudi te zaradi svoje bolezni ne bodo mogli več potrditi, kar je eden od pogojev za izvršitev evtanazije (ljudje si v veliko primerih sicer zadnji trenutek premislijo). To je torej prvi primer neprostovoljne evtanazije v EU.
Znan je tudi šokanten primer mlade Belgijke, ki je bila evtanazirana, potem ko je trpela zaradi posttravmatskega sindroma (bila je ena od obiskovalk koncerta v Parizu, potem ko se je tam zgodil teroristični napad). Šlo je za mlado, zdravo žensko, ki bi se ji najbrž dalo pomagati tudi drugače (spomnimo, da posttravmatski sindrom ob pravilni uporabi terapevtskih sredstev zbledi komaj čez desetletja).
Zahodni liberalci in slovenski socialistični “liberalci” podpirajo smrt zaradi življenjskih okoliščin
Morda se vam zdi obravnava vprašanja evtanazije kot kulta smrti pretirana. A zahodni liberalizem že kar nekaj časa kaže, kaj je končni cilj takšne vrste “svobode”. Nedavna raziskava družbe Research Co je denimo pokazala, da več kot 25 odstotkov Kanadčanov podpira pomoč pri samomoru oziroma evtanazijo v primerih, kot sta brezdomstvo in revščina. Seveda veliko brezdomcev išče hitri zasilni izhod iz svoje nevzdržne življenjske situacije, a naloga države ni, da za njih izdela vislice, ampak, da jim pomaga.
“Evtanazija je cenejša od zdravljenja”
Pri nas imamo veliko ljudi, ki niso na smrt bolni, a ne bi radi bili v breme svojcem. Spomnimo, da morajo revni starejši občani nepremičnine prepisati na državo, preden lahko prejmejo denarno pomoč od Centra za socialno delo. Veliko je takih, ki bodo raje pozimi zmrzovali in stradali, kot da bi potomcem zapravili dediščino. Koliko takšnih obupancev se bo pretvarjalo, da trpi nevzdržne bolečine, da bi lahko zapustilo to življenje in svojcem ne bi bili več v napoto?
Sicer je treba prisluhniti le enemu od slovenskih pobudnikov zakona, prej omenjenem Igorju Pribcu, ki se je predlagateljem zdel tako pomemben, da so citirali celo njegovo izjavo. Pred časom je šokiral slovensko javnost rekoč, da je “evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah ob koncu njihovega življenja”. Nobenih teorij zarot ni treba, da razumemo, za kaj gre. Le verjemimo jim na besedo – med drugim gre za nižanje stroškov zdravstva.
Andrej Žitnik