“Nov zakon še podaljšuje uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki so bile uzakonjene pred slabima dvema letoma, dodatno posega v žepe ljudi, saj se bo iz novega davka letno nateklo 620 milijonov evrov. Od tega samo iz žepov upokojencev 70 milijonov evrov”, je bil glede vladnega zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku kritičen poslanec Zvonko Černač iz SDS. Kritični pa so tudi v NSi, kjer zakon označujejo kot nesolidaren. Ko vlada Roberta Goloba pripravlja nov zakon, po besedah poslanca Aleksandra Reberška obstajata samo dve možnosti, ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice. Pri tem zakonu gre za zadnje, torej primimo se za denarnice.
Danes se je nadaljevala izredna seja državnega zbora, ki se je začela v četrtek. Pred poslanci se je znašel vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku, ki ga v največji opozicijski stranki SDS označujejo kot škodljivega in slabega za upravičence do dolgotrajne oskrbe. Kot poudarjajo, ima Slovenija že zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevaca naj bi šlo za predlog, ki solidarno prinaša pravice in storitve vsem. Po njegovih besedah se zakon, ki bi začel veljati 1. januarja 2024, osredotoča na oskrbo na domu, kjer bodo na voljo takšne storitve, kot so v instituciji. “Vstopne točke, ki bodo na centrih za socialno delo, bodo dostopne tudi po telefonu,” je med drugim povedal. Kot je znano se za namene uveljavljenja zakona uvaja obvezni prispevek, ki ga bodo morali plačevali tako delodajalci, delojemalci kot tudi upokojenci.
V gospodarstvu so zaradi dodatnih obremenitev naravnost ogorčeni. “Dodatni prispevki bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce”, so namreč kritični delodajalci. Več o tem smo že podrobneje pisali tukaj. Enako pa so nezadovoljni tudi v CSD-jih. Predstavnica skupnosti centrov za socialno delo je na odboru za prejšnje delo dejala, da centri za socialno delo že sedaj ne morejo opravljati svojih nalog, strokovni delavci odhajajo. Poudarila je tudi, da potrebujejo kadrovske in finančne okrepitve.
Vsako leto se bo ljudem pobralo dodatnih 620 milijonov evrov
Poslanec SDS Zvonko Černač je spomnil, da je vlada, ki jo je vodila stranka SDS v okviru načrta za okrevanje in odpornost, določila ureditev dolgotrajne oskrbe kot enega od pogojev za koriščenje milijarde in pol evrov nepovratnih evropskih sredstev. Evropska komisija je načrt potrdila 1. julija 2021, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je državni zbor sprejel decembra 2021, in sicer po več kot po 20 letih neuspešnih poskusov in 100 verzijah zakona. “Ta zakon o dolgotrajni oskrbi bi se moral pričeti uporabljati s 1. januarjem letos in bi se tudi začel uporabljati, če bi vlado še naprej vodila SDS. Golobova koalicija je pred letom dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejela zakon, ki je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi, vzel oziroma zamrznil,” je bil kritičen.
“Po letu dni prihajate z novim zakonom in to po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v vojnih razmerah. Pri čemer gre za zakon, ki v osnovnih usmeritvah predstavlja “copy paste” veljavnega zakona, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade. Celo členi z osnovnimi usmeritvami so identični,” je izpostavil in v nadaljevanju pojasnil, v čem se veljavni zakon in zakon, ki se ga obravnava sedaj, bistveno razlikujeta. “Za približno enak obseg storitev, kot jih je uvedel veljavni zakon, novi zakon uvaja nov davek, nov prispevek, ki ga bodo morali plačevati vsi zaposleni, kmetje, samostojni podjetniki, upokojenci. Vsem tem boste iz njihovih žepov vsako leto pobrali dodatnih 620 milijonov evrov. Pri povprečni plači to pomeni 520 evrov letno na zaposlenega,” je pojasnil.
Upravičenci bodo za enake storitve plačevali bistveno več
Če bi lani delo nadaljevala prejšnja vlada, bi se zakon po Černačevih besedah izvajal že več kot pol leta. Upravičenci bi že uživali pravice dolgotrajne oskrbe, za katere jim ne bi bilo treba plačevati nobenega novega davka. Njihovi žepi torej ne bi bili siromašnejši za 620 milijonov evrov letno. “Zakon uvaja doplačilo za posamezne storitve v višini 10 oziroma 20 odstotkov. Tega veljavni zakon ne pozna. Zakon spreminja tudi koncept izvajanja, kot vstopno točko določa center za socialno delo, kar pomeni dodatne zaposlitve, dodatno birokratizacijo, dodatne stroške.” Opozoril pa je tudi, da nov zakon v primerjavi z veljavnim tudi zmanjšuje nabor izvajalcev storitve dolgotrajne oskrbe. “Novi zakon je torej slabši od veljavnega, upravičenci pa bodo za enake storitve plačevali bistveno več.”
Samo iz žepov upokojencev bo šlo 70 milijonov evrov letno!
Minister po besedah poslanca pravi, da bodo oskrbovanci v domovih za starejše plačevali samo hotelski del storitev, ampak to ni nič novega, saj to že določa že veljavni zakon. “Novo po vašem zakonu pa je, da bodo plačevali še 10 odstotkov vrednosti storitve kot lastno udeležbo od leta 2028 dalje in en- oziroma dvoodstotni davek od prejemkov, česar veljavni zakon ne predvideva. Nov zakon še podaljšuje uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki so bile uzakonjene pred slabima dvema letoma, dodatno posega v žepe ljudi, saj se bo iz novega davka letno nateklo 620 milijonov evrov. Od tega samo iz žepov upokojencev 70 milijonov evrov,” je izpostavil Černač.
Po besedah poslanca je vladajoča koalicija na področju dolgotrajne oskrbe najprej za leto dni upravičence prikrajšala za pravice, ki so bile uzakonjene že pred dvema letoma, sedaj pa jim prodaja nov zakon kot ureditev, do katere smo končno prišli po 30 letih. “Minister iz Levice pa pri tem še brezsramno laže in zavaja,” je izpostavil in dodal, da ni razumnega odgovora na vprašanje, zakaj to počnejo. Edini odgovor je po njegovo v njihovem revanšizmu, ki ga spremlja še politično sovraštvo, saj je treba izničiti vse, kar je bilo storjenega v prejšnjem mandatu. Tudi v škodo ljudi. Černač je poudaril, da ker novi zakon o dolgotrajni oskrbi ne prinaša novih pravic v primerjavi z veljavnim zakonom, dodatno pa korenito posega v denarnice ljudi prek doplačila storitev in novega davka, ker zmanjšuje nabor izvajalcev storitev, ker dodatno birokratizira in draži samo izvajanje ter zaradi zlorabe formalne procedure pri njegovem sprejemanju seveda ni mogoče pričakovati, da bodo glasovi poslank in poslancev SDS dali legitimnost takemu početju.
Ko Golobova vlada pripravlja zakon – ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice
“Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je glede zakona, ki se obravnava, dejal, da gre za najpomembnejši dosežek na področju socialne zaščite v zadnjih 30 letih. Ob tem pa je kar spregledal že veljavni zakon prejšnje vlade, ki mu je sedanja koalicija na škodo starejših izmaknila izvajanje,” je uvodoma izpostavil poslanec NSi Aleksander Reberšek. Tako kot Černač je spomnil, kako je bil zakon, ki so ga napisali na ministrstvu za delo, ki ga je vodil Janez Cigler Kralj, po dolgem času in številnih osnutkih končno sprejet. “Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi stranka Levica, je pripravilo nov, nesolidaren zakon o dolgotrajni oskrbi. Ko vlada Roberta Goloba pripravlja nov zakon, obstajata samo dve možnosti, ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice,” je izpostavil in dodal, da gre tokrat seveda za to, da se bo treba prijeti za denarnice.
Upokojenec s pokojnino 700 evrov bo prispeval 84 evrov na leto
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi bo po Reberškovih besedah dodatno obremenil delodajalce in vse, ki delajo, delavce, kmete, samostojne podjetnike, izpuščeni pa niso niti upokojenci. “Vlada Roberta Goloba uvaja nov obvezni socialni prispevek, po en odstotek za zaposlene, delodajalce in upokojenca, dva odstotka za samostojne podjetnike in kmete. Spoštovana koalicija, uvajate nove davke, povejte mi, kako zelo ponosni ste na svoje rešitve?” je bil kritičen. Izpostavil je, da bo upokojenec s pokojnino 700 evrov letno prispeval 84 evrov na leto. “Že sedaj so naše plače nadpovprečno obremenjene, sedaj želi vlada vzeti še več. Komu se bo še sploh splačalo delati?”
V nadaljevanju je izpostavil, da je mogoče s strani vlade poslušati, kako dobro delajo, domovi za starejše pa ostali brez proračunskega sofinanciranja dela stroškov. “Rezultat vašega dela se vidi tudi v višjih oskrbninah in za to ste krivi vi,” je poudaril in dodal, da sprejemu zakona v NSi nasprotujejo predvsem iz treh razlogov: zaradi dodatnega obremenjevanja plač, vstopnih točk (te so bile sedaj na enotah ZZZS-ja, sedaj bodo na CSD-jih, ker so že sedaj preveč obremenjeni). Tretjič pa zaradi zoženja nabora izvajalcev dolgotrajne oskrbe. “S to spremembo nekaterim starejšim onemogočate, da bi jesen življenja preživljali v okolje, kjer jim je lepo in domače. Predloga zakona ne bomo podprli.”
Zakonodajno-pravna služba zakon dobesedno raztrgala
Poslanka SDS Karmen Furman je opozorila, da zakona niso usklajevali z ekonomsko-socialnimi partnerji. “V tej koaliciji ste očitno sami sebi dovolj in ne potrebujete delodajalcev, delavcev, ne potrebujete mnenja tistih, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo. Slednji vas namreč opozarjajo na pomanjkljivosti v zakonu, kjer bi bile potrebne spremembe,” je izpostavila in dodala, da je vlada z dejanji tudi sama priznala, da vloženi zakon ni najboljši. K 150 členom zakona je bilo namreč vloženih kar 105 amandmajev. “Zakon vam je dobesedno raztrgala tudi Zakonodajno-pravna služba na kar 40 straneh. V osnovi, da je celo neskladen z Ustavo RS, in to v več členih.”
“Vsi si seveda želimo, da dolgotrajno oskrbo dokončno uredimo”, je izpostavila poslanka Alenka Jeraj, ki nov zakon ocenjuje kot slabo verzijo njihovega zakona. “Naš zakon je predvideval bolj razpršeno financiranje (šest virov financiranja), medtem ko so pri vas samo trije viri financiranja. Pri zakonu, ki je še v veljavi, bi se maksimalno izkoristilo še evropska sredstva, ki so bila na voljo na račun covida in tako dalje,” je med drugim izpostavila in poudarila, da na ZZZS-ju so že neki strokovnjaki, ki bi lahko izvajali to vstopno točko, na CSD-u pa je takšnega kadra manj. “Se bojim, da bomo na CSD-jih priča težkim situacijam. Da se ne bo ljudi obremenjevalo, da bodo pregrevali in pričeli odhajati.” Poslanec Žan Mahnič je glede vlade izpostavil, da je rušiti najlažje, težje pa je potem graditi. “Čakamo, da končno pride čas gradnje in potem evalvacija časa gradnje. Minister Mesec je rekel, da bo leto 2023 leto zdravstvene reforme, socialne, pokojninske, davčne reforme, uveljavitve dolgotrajne oskrbe. O davčni reformi ne duha ne sluha razen znižanja plač. Spet smo pri rušenju, duha ne sluha o drugih reformah,” je spomnil in dodal, da smo dobili skropucalo zakona. Po Mahničevih besedah se govori, da se bo vse, kar je javno, krepilo, a sam tega v zakonu ne vidi. “Sam sem v primeru dolgotrajne oskrbe sem velik zagovornik in podpornik javnega”, je izpostavil in ob tem pohvalil požrtvovalnost kadra, ki dela v težkih situacijah. “Poleg tega, da ste najprej znižali plače, s tem zakonom uvajate novo dajatev,” je bil kritičen in opozoril na kadrovsko stisko, ki bi izvajala dolgotrajno oskrbo. “Ne verjamem, da bo ta zakon v praksi zaživel.”
Minister lani obljubljal, da bo zakon sprejet po rednem postopku
Branko Grims je spomnil, da je minister za solidarno prihodnost že konec leta 2022 poslanki Furman v odgovoru na vprašanje izrecno poudaril, da bo to zakon, ki bo sprejet po rednem postopku. “Kaj ste pa delali tistih devet mesecev vmes? Bo Levica to sedaj uporabila kot dokaz, da tudi moški lahko v devetih mesecih rojeva. Očitno to, kar se nato zgodi, ni nič prida glede na zakon pred nami,” je izpostavil. Ker so poslanci Golobove koalicije prejšnjemu zakonu očitali financiranje, jih je Grims spomnil, da je bila prva stvar, ki so jo naredili po prevzemu oblasti, da so iz postavke zakona o dolgotrajni oskrbi v proračunu vzeli 57 milijonov in jih dali na ilegalni migracije. “Za Slovence nič, za tujce pa vse”. Še bolj jasna slika pa se po njegovih besedah pokaže v luči počrpanih sredstev, ki bi po njihovem predlogu predstavljala dragocen vir za dolgotrajno oskrbo.
Ker so celo vladajoči priznali, da je vprašanje ljudi, ki bodo to izvajali (medicinske sestre in ostalo osebje), največja težava, jih je Grims opomnil, da je tako zaradi njih, saj so odšli v tujino. “Tam so plače bistveno višje. Vsa Evropa je šla v zadnjih nekaj v letih v sistem znižanja davkov. Celo Nemčija, ki ima najbolj levičarsko vlado v povojni zgodovini, je znižala davke, da bi ljudem v času krize več ostalo v žepu, da bi lažje preživeli. Prva stvar, ki ste jo naredili, da ste ukinili zakon o dohodnini in s tem dodatno obremenili ljudi in nato nabili nove in nove davke. S tem zakonom prinašate še dodatno obdavčenje. S tem, ko boste medicinskim sestram odvzeli še odstotek dohodka, boste zagotovo res povečali zaposlenost v domovih,” je bil kritičen in takšno razmišljanje označil za levičarsko logiko par excellence. Ne samo da se dodatno obremenjuje delodajalce, ampak celo upokojence. Upokojenci po Grimsovih besedah dobivajo pokojnino, ki ni socialna kategorija. Pokojnina je namreč pravica, ki so ljudje ustvarili s svojim delom, s plačevanjem skozi vsa leta, ko so garali in vi jim boste še to dodatno obdavčili. “Bilo je rečeno, da naj bi bila to socialna pravičnost. Predstavljate si ubogega upokojenca, ki životari s 700 evri pokojnine in mu boste sedaj še vi procent vzeli, ob tem da že sedaj nima za preživetje čez mesec. Res krasno, ni čudno, da ste danes predlagali zakon o evtanaziji,” je bil kritičen.
Nina Žoher