Minister za finance Andrej Bertoncelj je opozoril, da če bo prišlo do neskladja med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna, bo verjetno vlada Marjana Šarca po odstopu ministra za kohezijo Iztoka Puriča ostala še brez finančnega ministra. Do odhoda bo tako verjetno prišlo v primeru, če bo Državni zbor RS potrdil predlog odbora za finance glede višjih povprečnin občinam, saj bo po njegovih besedah to pomenilo, da proračuna nimamo.
Ob koncu seje Državnega zbora RS je Bertoncelj pred zbranimi novinarji izpostavil, da je finančni strokovnjak na začasni politični funkciji in ob tem spomnil, da je že večkrat jasno in glasno povedal, da bo podpisoval le tiste proračune, ki bodo imeli presežke, oziroma tiste, ki bodo dosledno upoštevali fiskalno pravilo. “Moja naloga in moj podpis pod obema proračunoma in zakonom o izvrševanju proračunov je prav tak. Proračuna spoštujeta fiskalno pravilo,” je poudaril Bertoncelj in ob tem spomnil, da je od tukaj naprej vse v rokah poslancev. Pozval jih je k modri odločitvi v dobro državljanov.
Bertonclju gre v nos, da je v petek Odbor Državnega zbora za finance podprl dopolnilo SDS in NSi k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim so zvišali povprečnine občinam, s tem pa za več kot 140 milijonov evrov letno dodatno obremenili proračun. Danes se bo koalicija ukvarjala s tem, kako rešiti nastalo težavo. Vlada je v predlog za leto 2020 zapisala povprečnino v višini 589,11 evra, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Po na odboru izglasovanem dopolnilu pa bi povprečnina za leto 2020 znašala 658,80 evra, za leto 2021 pa 668,10 evra, poroča STA.
.@ASircelj: Državljan nima nič od tega, če minister za finance potuje po svetu, ima pa veliko od tega, če ima v svoji občini urejeno komunalno infrastrukturo. Nismo več v krize, zakaj je potem @vladaRS proti, da občine dobijo povprečnino, kot jo predvideva zakon? #proračun pic.twitter.com/KJ5tUCOyAV
— SDS (@strankaSDS) November 19, 2019
Višja povprečnina bi predstavljala dejanske stroške
Po prepričanju Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije tolikšna višina povprečnine predstavlja dejanske stroške, ki jih bodo imele občine za izvajanje nalog v prihodnjih dveh letih. V izjavi so ti zapisali, da je dejstvo, da vse od gospodarske krize dalje vlada ogromna podhranjenost financiranja občin. Po njihovo je tako napočil čas, da se s povprečnino pokrijejo dejanski stroški, ki jih imajo občine z izvajanjem zakonsko določenih nalog. “Dolgoletna podhranjenost občin je resnično že krepko načela veliko infrastrukture, ki je za občane oz. državljane primarnega pomena in se jim tako neupravičeno znižuje standarde bivanja in življenja, kar pa se še posebej zelo opazi v neskladnem razvoju naše države,” so še zapisali.
Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ, je v ponedeljek za STA povedal, da bo koalicijskim partnerjem predlagano, da skupaj vložijo dopolnilo, s katerim bodo vrnili zneske povprečnine občinam na prvotni predlog vlade.
Hana Murn