Fiskalni svet ponovno opozarja na neracionalno načrtovanje proračunske porabe, saj je bil proračun za leto 2025 oblikovan na podlagi precenjenih odhodkov za leto 2024. Brez interventnih ukrepov bi lahko primanjkljaj letos narasel za 1,6 milijarde evrov več kot lani. Kljub temu je državni proračun januar zaključil s presežkom 203 milijonov evrov. Prihodki so bili 1,9 % višji, odhodki pa so se povečali za 18 %, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij.
Interventni ukrepi po petih letih ne vplivajo več na saldo proračuna, saj odhodki za blaženje epidemije in draginje niso več predvideni, sanacija po poplavah avgusta 2023 pa bo odslej financirana iz sklada za obnovo. Fiskalni svet opozarja, da bi lahko bil letos proračunski primanjkljaj okoli 1,9 milijarde evrov, saj bi odhodki lahko narasli za 2,4 milijarde evrov v primerjavi z lanskim letom, poroča STA.
Več kot polovica tega povečanja bo namenjena tekoči porabi, kot so plače in socialna nadomestila, kar dolgoročno ogroža vzdržnost javnih financ. ZZZS je lani ustvaril presežek v višini 79 milijonov evrov, kar je posledica preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in povečanega transferja iz državnega proračuna, ki zdaj znaša 0,6 % BDP – skoraj trikrat več kot pred epidemijo.
Hkrati se je zaradi 8,8-odstotne uskladitve pokojnin transfer v ZPIZ povečal za skoraj tretjino na 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 % BDP. Skupni izdatki za pokojnine so v zadnjih letih narasli za 44 % in dosegli 10 % BDP. Občine so lani beležile primanjkljaj v višini 236 milijonov evrov (0,4 % BDP), kar je najvišja raven po finančni krizi pred 15 leti.
Glavni razlog za povečanje primanjkljaja je bilo zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč. Fiskalni svet opozarja, da bi lahko takšno proračunsko načrtovanje resno ogrozilo stabilnost javnih financ.
Domen Mezeg