Morebitna uresničitev trenutnih pritiskov na javne finance bi pomenila odstopanje od načrtovane politike javnofinančnih izdatkov in zahtevala sprejem ukrepov, ki bi vsaj nevtralizirali njihov vpliv na saldo javnih financ, vlado opozarja fiskalni svet. Za povprečji zaostaja predvsem gibanje stroškov dela ter kazalniki cen in posojil zasebnemu sektorju. Če bo vlada ugodila vsem pritiskom in zahtevam sindikatom javnega sektorja, bo to pomenilo milijardo več izdatkov za slovenski proračun. Glede na predvolilno obdobje in kupovanje političnih glasov, pa je ta scenarij zelo verjeten.
“V zelo ugodnih gospodarskih razmerah bi bil odmik od zahtevanega napora za doseganje srednjeročne vzdržnosti javnih financ neutemeljen, zlasti ob javnofinančnih tveganjih, povezanih s staranjem prebivalstva,” je fiskalni svet zapisal v danes objavljeni publikaciji Javnofinančna in makroekonomska gibanja. Trenutno povečanje pritiskov na javne finance po mnenju fiskalnega sveta kaže zlasti na nujnost bolj srednjeročne naravnanosti ukrepov fiskalne politike. Takšni ukrepi bi tudi na daljši rok zagotovili učinkovito in ustreznejšo uporabo prihodkov sektorja država, ki temeljijo na aktivnosti celotnega gospodarstva.
“V danih razmerah je zato ključno konsistentno proticiklično delovanje fiskalne politike, ki bo omogočilo zadosten manevrski prostor nosilcem ekonomske politike tudi v slabših gospodarskih razmerah,” je opozoril.
Stroški dela v gospodarstvu še vedno previsoki, obstajajo tudi druga tveganja
Večina ekonomskih podatkov, objavljenih po sprejetju proračunskih dokumentov jeseni 2017, kaže na nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj, ocene različnih institucij pa nakazujejo, da se je negativna proizvodna vrzel v letu 2017 zaprla. Fiskalni svet za določitev cikličnega stanja gospodarstva poleg proizvodne vrzeli spremlja širši nabor kazalnikov, na podlagi katerega ocenjuje, da je bilo slovensko gospodarstvo proti koncu leta 2017 še v območju normalnega gospodarskega cikla.
“Kazalniki gospodarske aktivnosti, zaposlenosti oz. brezposelnosti in razpoloženja že presegajo povprečne rasti oz. ravni dolgoročnega obdobja. Vendar predvsem gibanje stroškov dela, kazalnikov cen in posojil zasebnemu sektorju še zaostaja za dolgoletnimi povprečji, presežek na tekočem računu plačilne bilance pa ostaja visok,” so navedli. Ocenjujejo še, da prevladujejo pozitivna tveganja glede gospodarskih gibanj, ki izhajajo zlasti iz domačega okolja. Ta so povezana z morebitnim dodatnim večjim zagonom investicijske dejavnosti ter ob strukturnih omejitvah na trgu dela s povečanjem stroškovnih in cenovnih pritiskov v gospodarstvu.
Fiskalni svet je ob današnji objavi pojasnil, da bo publikacijo Javnofinančna in makroekonomska gibanja objavljal predvidoma dvakrat letno, januarja in julija, poroča STA. Sicer že ob pripravi proračunskih dokumentov objavlja ocene izpolnjevanja fiskalnih pravil, je pa dolžan spremljati tudi tekoča javnofinančna gibanja. In ker so časovni razmiki med pripravo proračunskih dokumentov tudi več kot pol leta, v vmesnem obdobju pa so objavljeni pomembni makroekonomski in javnofinančni podatki, bo predvidoma dvakrat letno pripravljal tudi to publikacijo.
C. Š.