“S predlogom rebalansa za letošnje leto je predviden visok primanjkljaj državnega proračuna (-4,5 % BDP), na katerega podobno vplivajo interventni ukrepi za blažitev posledic draginje in epidemije ter t. i. “očiščeni” primanjkljaj (brez učinka interventnih ukrepov),” opozarja Fiskalni svet.
Kot še navaja Fiskalni svet, je slednji hkrati izključni razlog za občutno povečanje primanjkljaja glede na lani (za 2,2 o. t. BDP), v prevladujoči meri zaradi predpostavljenega znižanja deleža prihodkov v BDP in nadaljnje krepitve že dosežene visoke ravni investicijske aktivnosti. V nadaljevanju še navaja, da naj bi bila rast “očiščene” tekoče porabe tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala ter je predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov. “Njen delež v BDP se sicer ne bo vidneje povečal, zato očiščena tekoča poraba ne bo pomembno prispevala k povečanju primanjkljaja v razmerju do BDP,” še navaja državni finančni organ. Po zagotovilih vlade je predlog rebalansa državnega proračuna, po navedbah Fiskalnega sveta, usklajen s Programom stabilnosti 2023, zato se ocena spoštovanja fiskalnih pravil, ki jo je Fiskalni svet podal aprila letos, ne spreminja.
Po tej indikativni oceni večina uporabljenih kazalnikov za leto 2023 nakazuje odstopanje fiskalne politike od skladnosti s fiskalnimi pravili. Fiskalni svet: “Projekcije bilance sektorja država iz Programa stabilnosti 2023 so zlasti zaradi visoke inflacije in predvidene nadaljnje krepitve investicijske aktivnosti nakazovale ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letošnjem letu, ko so sicer še uveljavljene izjemne okoliščine.” Ob tem je po ugotovitvah državnega organa potrebno opozoriti, da zastavljena visoka raven odhodkov državnega proračuna v letu 2023 in zniževanje deleža cikličnih prihodkov v BDP pomembno prispevata tudi k omejenemu manevrskemu prostoru za dodatno ukrepanje fiskalne politike v prihodnjih letih, ki bi slabšalo strukturni položaj javnih financ ter s tem vplivalo na srednjeročno vzdržnost javnega dolga.
“Nižji primanjkljaj po predlogu rebalansa glede na trenutno veljavni proračun, sprejet jeseni lani, izhaja pretežno iz manjših odhodkov v povezavi z draginjo, deloma iz upoštevanja novih ukrepov, deloma pa tudi ustreznejših projekcij nekaterih postavk, na pomanjkljivosti, katerih je Fiskalni svet opozarjal že jeseni,” še navaja. Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov, še opozarja.
Domen Mezeg