Načrtovanje proračuna ostaja pomanjkljivo, so prepričani v fiskalnem svetu. Nekateri ukrepi naj bi bili med drugim neustrezno dodeljeni med interventne, obenem pa je nezadostno ocenjen učinek diskrecijskih ukrepov.
V predlogu rebalansa, ki je posledica reorganizacije vladnih vrst in prerazporejanja sredstev med resorji, je predvidenih 2,9 milijarde evrov (4,5 odstotka BDP-ja) deficita, po drugi strani pa je v sprejetem proračunu prognoziran na 3,3 milijarde evrov. Nižji napovedan primanjkljaj izvira predvsem iz nižjih odhodkov, kar je povezano z draginjo, tako zaradi upoštevanja novih ukrepov kot tudi zaradi bolj ustreznih projekcij določenih postavk. Na pomanjkljivost slednjih je fiskalni svet sicer opozarjal že preteklo jesen. Fiskalni svet: “Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov,” poroča STA.
V fiskalnem svetu menijo, da je neustrezno, da se med interventne ukrepe za blaženje posledic zdravstvene krize uvršča preko 60 milijonov naložb v turistično infrastrukturo. V zvezi z oceno posameznih kategorij prihodkov in odhodkov v fiskalnem svetu menijo, da ob tradicionalno precenjenih projekcijah prihodkov od EU sredstev in odhodkov, ki so namenjeni naložbam, v predlogu za rebalans v oči bode projekcija zelo nizkega prenosa v javne zavode za blago in storitve. Prav tako v fiskalnem svetu glede pripravljanja proračunske dokumentacije opozarjajo, da je bil osnutek programa stabilnosti narejen štirinajst dni pred rebalansom proračuna, ki pomeni največjo porabo sektorja država. Povečanje primanjkljaja z ozirom na lansko leto za 2,2 odstotne točke BDP-ja izvira zgolj iz okrepljenega “očiščenja” deficita (ne upoštevaje ukrepov, ki so bili posledica covida-19 in draginje) ob predpostavki znižanja deleža prihodkov v BDP-ju in prihodnji krepitvi že osvojenega visokega nivoja naložbene dejavnosti. Od navedenih interventnih ukrepov naj bi od 4,5 odstotka BDP deficita ukrepi za področje draginje dosegali 1,7 odstotka BDP-ja, zaradi epidemije pa 0,6 odstotka BDP-ja. “Očiščeni” deficit naj bi predvidoma znašal 2,3 odstotka BDP-ja.
Dvig “očiščene” sprotne potrošnje za enajst odstotkov naj bi bil v neskladju s priporočili Evropske komisije in tudi letošnje leto bistveno višji od dolgoletnega povprečja in je posledica visoke inflacije ter diskrecijskih ukrepov. Za blažitev draginje naj bi bilo letošnje leto namenjenih 887 milijonov evrov. Od tega naj bi bilo za pomoč pri gospodarstvu za blažitev posledic energetske krize namenjenih 318 milijonov evrov (po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize) in po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in plina pa 22 milijonov evrov ter dodatek za draginjo za otroke v višini 20 milijonov evrov. Rezerva naj bi predvidoma znašala 503 milijone evrov. Toda ker bo v skladu z oceno vlade dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina izplačanih za 296 milijonov evrov kompenzacije, kar je povezano z ragulacijami cen, dejanska rezerva (kot menijo v fiskalnem svetu) znaša približno 200 milijonov evrov. V skladu s predlogom rebalansa, ki je v Državnem zboru, bodo prihodki s 13,1 milijarde evrov za 233 milijonov nižji od planiranih v aktualnem proračunu, odhodki pa naj bi se zmanjšali za 609 milijonov evrov in bodo skupno nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov.
Domen Mezeg