“Torej gre za anomalijo na državni ravni. Država ni zagotovila zadosti specialistov iz urgentne medicine, ki naj bi delovali v NMP oz. v UC,” težave v urgentnem centru Trbovlje pojasnjuje zdravnica Forte, dr. med.
Trboveljski urgentni center (UC) se zaradi kadrovskih težav, ki so nastale po odhodu zaposlenih iz ZD Trbovlje, sooča z nedelovanjem in bo od srede zaprt, če se kadri ne vrnejo. Bolnišnica Trbovlje opozarja, da ZD Trbovlje ne izpolnjuje svojih obveznosti, saj enota za hitre preglede že od lanskega julija deluje ločeno, kar povzroča preobremenjenost bolnišnice in sekundarne ravni oskrbe.
Kljub prizadevanjem za ureditev razmer ni bilo doseženega dogovora, zdravstveni delavci pa zaradi preobremenjenosti ne zmorejo več zagotavljati storitev, kar je že povzročilo odhode specializantov. O dotični zadevi in drugih težavah, ki pestijo zdravstveni sistem (širše), smo spregovorili z zdravnico Alenko Forte, dr. med.
“Po moji vednosti v UC SB Trbovlje ni zaposlenih specialistov urgentne medicine, ki naj bi bili nosilci izvajanja nujne medicinske pomoči v UC. Poleg tega v UC ne deluje enota za hitre preglede, ki naj bi jih izvajali družinski/splošni zdravniki, dokler v UC ne bi bilo zadosti specialistov urgentne medicine. Družinski in splošni zdravniki v Zasavju se niso odločili za delo v UC SB Trbovlje, kjer naj bi sodelovali 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu.
Tako (še vedno po starem) vsak zdravstveni dom v Zasavju zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo. V tej situaciji torej ni vzpostavljen sistem, kjer bi se v samem UC izvajala triaža in se nato paciente, ki potrebujejo nadaljno specialistično obravnavo/hospitalizacijo, napotilo v nadaljno obravnavo v bolnišnico. Pacienti pa so navajeni, da lahko kadar koli dostopajo v UC, torej tudi mimo osebnega zdravnika in mimo predhodne obravnave znotraj v samih zdravstvenih domovih v Zasavju.
Ker ni ustrezne kadrovske zasedbe v urgentnem centru, tako sedaj bolnišnični specialisti opravljajo delo, ki naj bi ga opravljali specialisti urgentne medicine. Ob pomanjkanju družinskih zdravnikov, katerih primarno delovišče je ambulanta družinske medicine, je razumljivo, da verjetno tudi vsi niso strokovno usposobljeni za delo v urgentnem centru. Bolnišnični specialisti pa naj bi opravljali svoje ožje strokovno področje na oddelkih, v operacijskih dvoranah in v specialističnih ambulantah.
Torej gre za anomalijo na državni ravni. Država ni zagotovila zadosti specialistov iz urgentne medicine, ki naj bi delovali v nujni medicinski pomoči oz. v UC. V preteklosti sem večkrat javno poudarila: samo z izgradnjo UC (zidovi, oprema) brez pravočasnega načrtovanja kadrov in ustreznega nagrajevanja kadrov, sprememb v zagotavljanju nujne meidicnske pomoči v slovenskem zdravstvu ni možno ustrezno urediti.
P. S.: Enako sedaj vidimo pri dolgotrajni oskrbi: samo pobiranje davka (1–2%) ne bo zagotovilo izvajanja na domu, ker država vzporedno z sprejemom zakona ni pričela z postavljanjem mreže izvajalcev. Brez ljudi ni dejavnosti!”
Domen Mezeg