Iran pobija vedno več svojih državljanov. Iranske oblasti so v ponedeljek sporočile, da so obesili Bahmana Choobiasla, obtoženega vohunjenja za Izrael, kar predstavlja najnovejši primer pogroma nad političnimi disidenti, ki ga Teheran izvaja že desetletja, v zadnjem času pa je zaradi živčnosti režima žrtev vedno več.
Iran je identificiral obešenega moškega kot Bahmana Choobiasla, čeprav primer ni bil takoj prisoten v iranskih medijih, prav tako zanj prej niso vedeli aktivisti, ki spremljajo smrtne kazni v Islamski republiki. Usmrtitev je sledila obljubi Irana, da se bo soočil s svojimi sovražniki, potem ko so Združeni narodi ta konec tedna ponovno uvedli sankcije proti Teheranu zaradi njegovega jedrskega programa.
Iran je disidenta obtožil, da se je srečeval z uradniki izraelske obveščevalne agencije Mossad. Iranova novičarska agencija Mizan, ki je uradni glasnik režima, je navedla, da je Choobiasl delal na “občutljivih telekomunikacijskih projektih” in poročal o “poteh uvoza elektronskih naprav.”
Iran je doslej od začetka vojne z Izraelom od junija naprej zaradi vohunjenja obesil devet oseb. Izrael je izvedel zračno vojno proti Iranu, v kateri je bilo ubitih okoli 1.100 pripadnikov iranskega režima, med njimi številni vojaški poveljniki. Iran je kot odgovor sprožil raketne napade zoper Izrael. Ta mesec je Iran že izvršil smrtno kazen nad Babakom Shahbazijem, ki so ga obtožili vohunjenja za Izrael. Aktivisti obrazložitev oblasti zavračajo in trdijo, da je bil “mučen, da prizna”, potem ko je napisal pismo ukrajinskemu predsedniku Volodimiru Zelenskemu z namenom ponudbe, da se bori za Kijev.
V aprilu 2025 je Iran obesil Mohsena Langarneshina, 36-letnega nekdanjega IT-jevca, obtoženega, da je pomagal Mossadu pri umoru poveljnika Iranske revolucionarne garde. Njegova družina je za Guardian potrdila, da je bilo priznanje prisiljeno, na sodnem procesu pa ni bilo pravice.
V juliju 2025 sta bila obešena Behrouz Ehsani in Mehdi Hassani, skupaj obtožena povezav z opozicijsko skupino MEK. Njuna sojenja so bila označena kot grobo nepravična, pod prisilo in brez dostopa do pravne obrambe, je poročal Reuters.
Največ usmrtitev po letu 1988
Iran se v odziv na proteste in vojno v juniju sooča z izjemno stopnjo smrtnih kazni, najvišjo po letu 1988, ko je ob koncu iransko-iraške vojne izvedel množične usmrtitve političnih zapornikov. Organizacije Iran Human Rights in Abdorrahman Boroumand Center for Human Rights in Iran ocenjujejo, da je bilo v letu 2025 usmrčenih že več kot 1.000 oseb (število je lahko višje, saj Iran ne poroča o vsakem posameznem primeru politične usmrtitve).
Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da je Iran v letu 2025 izvedel najvišje število usmrtitev v zadnjih 15 letih. Gibanje Amnesty International je zapisalo: “Nenehno stopnjevanje usmrtitev v Iranu je doseglo grozljive razsežnosti, saj iranske oblasti še naprej sistematično uporabljajo smrtno kazen kot orodje za represijo in zatiranje nestrinjanja, hkrati pa prikazujejo srhljiv napad na pravico do življenja.”
Human Rights Watch je poročal, da je bilo samo v mesecu maju prijavljenih najmanj 110 usmrtitev, kar kaže na obseg nasilja, ki se je pogosto izvajal brez pravičnega sojenja. Poletno poročilo Amnesty opisuje tudi tajne usmrtitve dveh političnih disidentov, Behrouza Ehsanija in Mehdija Hassanija, brez obvestila družinam ali dostopa do pravne obrambe.
Usmrtitve na skrivaj
Iranske oblasti pogosto ne objavljajo imen ali okoliščin usmrtitev, zato aktivisti ne morejo potrditi števila ali identitet vseh usmrčenih. Tudi primer Choobiasl ni bil vnaprej znan širši javnosti. V obdobju letošnjih strogih represij so bile dokumentirane tajne usmeritve, brez obvestila družinam, brez pravnega zagovornika in pogosto po sojenjih, ki so trajala le nekaj minut.
Pozivi mednarodnih organizacij
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je prav tako pozval Iran, naj preneha z uporabo smrtne kazni kot orodja zatiranja svobode govora in političnega nasprotovanja. V juliju 2025 je visoki komisar Volker Türk izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o stotih izvedbah in pozval Iran, da opusti uporabo smrtne kazni zoper politične zapornike.
Mednarodna skupnost je kritična tudi do sodnikov, vključno z Abolqasem Salavatijem, znanim tudi pod nadimkom “rabelj iz Teherana”, ki je zaslovel po obsodbah političnih disidentov na smrt. Njegove sodbe so bile tudi predmet sankcij Zahoda.
I. K.