Na račun počastitve zgodovinsko pomembnega časa, ko je pred 30. leti prišlo do ustanovitve koalicije demokratično izvoljenih strank Demos, je v palači predsednika republike potekal sprejem. Sprejema sta se se kot govornika poleg predsednika republike udeležila tudi člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in veleposlanik Matjaž Šinkovec. Med prisotnimi pa so se poleg prvaka SDS Janeza Janše znašli tudi poslanci Jože Tanko, Branko Grims, Anže Logar, Eva Irgl in Marko Pogačnik ter sin očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik.
V Uradu predsednika republike poudarjajo, da je koalicija Demos odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Govorniki so v govoru poudarili pomen dialoga med različnimi političnimi strankami, da je v Sloveniji sploh prišlo do osamosvojitve.
Hubert Požarnik je med drugim v govoru izpostavil, da projekt Demosa ne predstavlja projekta ozke skupine, zato se mora po njegovo Demos za svoj uspeh zahvaliti kar svojim lastnim državljankam in državljanom, Vatikanu in vsem tistim državam, ki so kot prve Slovenijo prepoznale kot samostojno državo. Pri tem pa je tudi osvetlil, da revanšizem ni predstavljal cilja Demosa. Po njegovem prepričanju zadeve ne bi tako hitro in neboleče stekle, kot so, če ne bi sodelovala tudi levica.
Spomnimo. Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so 4. decembra 1989 prispevali podpis k dogovoru o sodelovanju, ki je prav tako pomenil ustanovitev Demosa. Pomembna datuma sta tudi 27. november leta 1989, ko je prišlo do sklenitve ustnega dogovora o sodelovanju strank, in 9. januar 1990, ko se je Slovenska kmečka zveza, današnja SLS, skupaj s tedanjimi Zelenimi Slovenije formalno pridružila Demosu. Februarja 1990 se je pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa še upokojenci znotraj Sivih panterjev.
Slovenci prvič stopili skupaj
Avtor imena Demos Matjaž Šinkovec je govoru pojasnil, kako je sploh prišel do tega imena. Pri tem je še posebej osvetlil občutke. ki so se pojavljali tedaj. Poudaril je, da se niso zavedali, da ustvarjajo zgodovino. “V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič,” je pojasnil. Pahor je kot osrednji govornik izpostavil, da “narodna enotnost za samostojno državo ni padla z neba. To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja.”
Pahor je po poročanju STA izpostavil, da v politiki nikdar ni obstajalo toliko dialoga, kot tedaj in dodal, da sam prav pogreša takšno obliko dialoga. “Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice,” je še zatrdil in svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci “pol stoletja prej razdeljeni in še danes celimo tiste rane, a takrat smo bili enotni.”
Hana Murn