Mojca Pašek Šetinc je personifikacija slovenske zlizanosti med levo politiko in novinarstvom. Nekoč aktivistična novinarka je danes ena najbolj politično zagretih in divje pristranskih političark instant stranke Gibanje Svoboda. Pred kratkim pa se je po Ljubljani začelo šušljati, da se zakonca Šetinc – njen mož je razvpiti Mile Šetinc – ločujeta.
Po neuradnih informacijah smo ugotovili, da sta socialistična zakonca prodala hišo v Ljubljani, pa tudi stanovanje na morju, kar daje vtis, kot da gre za delitev premoženja ob ločitvi. Hkrati so se v javnosti pojavile slike, kjer poslanec Gibanja Svoboda Rastislav Vrečko drži Šetinčevo za boke na videz v zelo neprimernem položaju za zgolj delovna kolega.
Mileta Šetinca, lobista, poslanca LDS, novinarja in vplivneža globoke države sicer poznamo kot zagretega borca proti slovenski neodvisnosti. Leta 1990 je Mile Šetinc nasprotoval slovenski osamosvojitvi z besedami: “Suverenost Slovenije nas zanima le toliko, kolikor omogoča udobno, spodobno in mirno življenje vsakdanjih ljudi. Tudi tistih, ki niso ali nočejo biti Slovenci. Zgolj zaradi časti, ponosa in svetosti se nam ne da jesti trave, tudi če je ta izključno slovenska. K požrtvovalnosti in bog ne daj, herojstvu bomo stremeli le takrat, ko ne bomo imeli svobodne izbire.”
Čistokrvni komunist
Gre sicer za čistokrvnega sina totalitarne komunistične Jugoslavije. Oče je bil Franc Šetinc, nekdaj glavni urednik glasila Komunist in eden vodilnih članov Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Bil pa je tudi predsednik republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS, konec osemdesetih let pa je postal član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Mile Šetinc se je že v mladosti začel zanimati za politiko in preučevanje zgodovine NOB. Tudi po osamosvojitvi velja za Kučanov krog starih in novih fantov vzporednega mehanizma, kamor spadajo tudi Zoran Janković, Robert Golob in Gregor Golobič.
S svojo ženo Mojco Pašek, ki je bila neposredni ideološki in vsebinski dostop do javnega zavoda RTV Slovenija, sta leta “kraljevala” na Kolodvorski 2 do 4, poveličevala antiosamosvojitelje, kot so bili Janez Kocjančič, Janez Stanovnik in Milan Kučan. Je zdaj idile konec?
Andrej Žitnik