Premier Janez Janša je v luči napetega dogajanja, ki smo mu priča na račun ruske invazije na Ukrajino, podal intervju, kjer je spregovoril o pomenu ukrajinskega odpora za Slovenijo in Evropo, kot tudi za svet. Ni namreč zanemarljivo dejstvo, da naših meja do Ukrajine ni veliko več kot od Slovenije do Beograda. Prav tako je Janša spregovoril o sankcijah, ki jih bo Rusija utrpela na račun agresije ter o poziciji Kitajske. “Vse od debakla v Afganistanu so nekatere poteze, ki jih vlečeta Peking in Moskva, usklajene,” pravi Janša, ki je prepričan, da Putin te poteze do Ukrajine ne bi potegnil brez nekega tihega soglasja Kitajske. Intervju z Janšo polni naslovnice evropskih medijev.
“Nimam kaj misliti. Bom videl, kaj se bo zgodilo, in temu primerno reagiral,” je izjava nekdanjega premierja Marjana Šarca, ki je bila izrečena leta 2019, v času poskusa iskanja kompromisa o vodilnih položajih v Uniji. Izjava, kot je ta, je eden izmed primerov, ki dokazujejo, čemu nas niso jemali resno na mednarodnem parketu. Vse odkar je prišlo do menjave oblasti, je situacija povsem drugačna. Desnosredinska vlada je namreč uspešno izpeljala predsedovanje Svetu EU, njen glas pa se na račun vodenja zunanje politike pa se sliši tudi drugod. Ko je prišlo do napada Ukrajine, je premier Janez Janša nemudoma odreagiral in skupaj s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckijem spisal pismo, ki je bilo naslovljeno na predsednika Evropskega sveta in evropske kolege. Naslovnike sta pozvala k “hitrim in pogumnim odločitvam”, saj smo priča “bitki za Evropo”, prav tako pa sta pozvala, naj Ukrajina čim prej pridobi status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Kot lahko vidimo je vsebina pisma padla na plodna tla, Charles Michel je namreč za francosko TV BFM povedal, da bo prišlo do razprave o tem, da bi Ukrajina postala članica Evropske unije.
Nedavni intervju slovenskega premierja je zapolnil naslovnice evropskih medijev, saj je ta brez dlake na jeziku spregovoril kritično glede ruske invazije in se dotaknil tudi pozicije svetovne velesile Kitajske, ki jo je ta zavzela. “Vse od debakla v Afganistanu so nekatere poteze, ki jih vlečeta Peking in Moskva, usklajene,” je dejal premier, ki je prepričan, da Putin te poteze do Ukrajine ne bi potegnil brez nekega tihega soglasja Kitajske. Ta se je namreč tudi vzdržala v Varnostnem svetu Združenih narodov pri obsodbi ruske agresije. “Mislim, da se je prvič, odkar je članica varnostnega sveta, postavila na rusko stran, ko je obsodila sankcije proti Rusiji, ne pa same invazije. To ni nevtralna politika,” je opozoril. Tudi če pogledamo vojaško sodelovanje med obema država v zadnjih desetih letih, je to nekaj drugega, kot poznamo iz prejšnjih desetletij. “Razvoj hipersoničnih raket, ki so spremenile prevlado Zahoda in ZDA, je očitno skupni projekt Rusije in Kitajske. Ne bodimo presenečeni, če bo naslednja tarča Tajvan,” je izpostavil Janša.
Foto: Printscreen
Janša je izpostavil prepričanje, da če pade Ukrajina, je naslednja Moldavija, potem Gruzija, Zahodni Balkan in pa Baltske države. “Gre za zelo resne stvari. Česa takšnega, kot so bili zadnji nastopi Putina, nismo slišali od 30. let preteklega stoletja. To je ta govorica, ki pravi, da 40-milijonski narod nima zgodovinske pravice, da obstaja. Kdo mu je dal to pravico, da ogroža desetine milijonov življenj?” se je vprašal premier in poudaril, da je Zahodni svet v zadnjih desetletjih živel v prepričanju, da so taki časi za nami. Da je to samo še v zgodovinskih učbenikih oziroma v delih sveta, ki so daleč stran.
Sara Kovač