Naklonjenost nekaterih predstavnikov vlade priseljevanju ilegalnih migrantov je šla že tako daleč, da jih pri doseganju ciljev ne ovirajo niti predpisi EU niti “pravna država”, o kateri tako razpredajo. Ne le to, zdaj se na migrante že priklenjajo. Prav ste slišali, poslanka Levice Nataša Sukič se je priklenila na enega od dveh prosilcev za azil, ki ju čaka deportacija.
Podiranje ograje in vabilo migrantom ni bilo dovolj, zdaj se vlada poslužuje že bolj konkretnih ukrepov, da zadrži ilegalne migrante v Sloveniji. Če smo mislili, da je bilo prej stanje zaskrbljujoče, kaj lahko rečemo danes, ko se je poslanka Levice Nataša Sukič, ki je tudi podpredsednica DZ, dobesedno priklenila na enega od azilantov, ki ju je danes čakala deportacija na Hrvaško. Pri tem “protizakonskem” šovu pa se jim je pridružil tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih Irfan Beširević.
Ministrstvo za notranje zadeve je za danes napovedalo deportacijo dveh prosilcev za azil na Hrvaško. Pred azilnim domom na Viču v Ljubljani je zato ob 7. uri zjutraj potekal shod v podporo prosilcema, ki ga je organizirala iniciativa prosilcev za azil skupaj s podpornimi organizacijami. Prosilca za azil za zdaj ostajata v Sloveniji in sta v azilnem domu še vedno evidentirana. In medtem ko bi aktualna vlada morala reševati težave svojih državljanov, ki jih kot vemo – zahvaljujoč prav vladi, ni malo – se ukvarja z morebitnimi težavami, s katerimi bi se lahko srečala azilanta ob deportaciji. Po poročanju MMC RTV SLO je namreč aktivist za pravice prebežnikov Miha Blažič izrazil skrb nad potencialno slabo obravnavo azilantov na Hrvaškem, češ, tukaj jim bo bolje kot tam. Človek se ob tem vpraša, zakaj jih ne povabi kar k sebi domov. Blažič je povedal, da je na ministrstvo za notranje zadeve podal več pozivov o nestrinjanju z deportacijami, vendar jih ta ni upoštevala. Po besedah Blažiča naj bi bilo še okoli 40 primerov.
Sukičeva se je nanj kar priklenila
Pa vendar niti spoštovanje zakonov in pravne države ni ustavilo poslanke Levice Nataše Sukič, ki se je v podporo prosilcema za azil na enega priklenila. Ob tem je javnosti postregla z govorom o “svobodi”, ki mora veljati za vse, “še posebej pa za najranljivejše skupine, kot so prosilci za azil”. Prav smešno je poslušati vladne predstavnike govoriti o “svobodi za azilante”, medtem ko jo na vseh področjih omejujejo svojim državljanom. Najsi bo to podpiranje nasilnih izgrednikov in s tem kratenje svobode prostega gibanja na ulici ali pa omejevanje svobode govora, čemu smo vedno bolj priča. Sukičevi se je pri priklenitvi na prosilce za azil priključil tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih Irfan Beširević.
Klakočar Zupančič zavrača sestanek z upokojenci, azilante sprejema odprtih rok
In medtem ko odklanja pomoč in sestanek z upokojenci, je seveda odprtih rok prosilce za azil sprejela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je po Blažičevih navedbah prosilcem za azil izrazila podporo in dodala, da z njimi sočustvuje. Pri tem pa jim ni ponudila konkretnih obljub, da se bo situacija rešila še danes, je po koncu srečanja za STA poudaril Blažič, ki je dodal, da se bodo v primeru, da tega zagotovila od vlade ne prejmejo, odpravili na Bled, kjer trenutno poteka zasedanje mednarodne zveze sredinskih demokratov, ki se je je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša.
Prošnjo za mednarodno zaščito obravnava tista država, ki je skladno z Dublinsko uredbo za to pristojna. Ko na podlagi meril te uredbe ministrstvo ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna druga država članica, izda odločitev o predaji. Kadar do deportacije pride, Slovenija prosilce za azil izroči hrvaškim policistom. A kot poročajo hrvaške nevladne organizacije in nekateri deportiranci, s katerimi slovenske organizacije ostajajo v stiku, prebežniki nove prošnje za azil na Hrvaškem pogosto niti ne vložijo.
Ana Horvat