Sanjska ekipa levičarske politične, kulturne in družbene nomenklature se je zbrala na največji partizanski veselici v Dražgošah. Tudi tokrat so bili zbrani glavni politični simbol bivšega režima Milan Kučan, predsednik SD Dejan Židan, ljubljanski župan Zoran Jankovič, predsednik države Borut Pahor, predsedik Desusa Karl Erjavec in njegova politična nasprotnica za upokojence, predsednica SAB Alenka Bratušek ter bivši načelnik GŠSV Ladislav Lipič. Manjkali pa niso niti minister MIZŠ dr. Jernej Pikalo in njegov oproda, državni sekretar Jernej Štromajer ter evropska poslanka Tanja Fajon in polna sestava Levice z Luko Mescem in Miho Kordišem na čelu.
Letošnje največje partizansko romanje v Dražgoše ni nič drugačno kot v preteklosti. Večina obiskovalcev je oblečena v nostalgične partizanske uniforme ter ob sebi pomosno stiska svojo rdečo zvezdo. Največja slovenska partizanska nostalgija pa ne mine brez političnih zvezdnikov iz slovenskega levega političnega pola. Tokrat so svojo rdečo dušo predstavljali predsednik države Borut Pahor, predsedniki koalicijskih strank Dejan Židan, Alenka Bratušek in Karl Erjavec. Svoj nasmešek je šel na prireditev kazat tudi ljubljanski župan Zoran Janković. V ozadju pa je prireditev pomešan med obiskovalci spremljal Milan Kučan. Slavnostna govornika sta bila pesnik Ervin Fritz in bivši načelnik GŠSV Ladislav Lipič.
Predsednik države Borut Pahor pa je prvi položil venec padlim partizanskim borcem. Vence so položili tudi Luka Mesec, Dejan Židan in Zoran Janković. Govornika sta bila Ladislav Lipič in Ervin Fritz. Oba tudi tokrat nista zamudila tradicionalnih besed o pogumnem partizanskem boju ne glede na to, da je resnica dražgoške bitke popolnoma drugačna ter ne prikazuje partizanov kot največjih narodnih herojev.
Govornik Fritz pa se je v svojem govoru spotaknil ob besede bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v njegovi zadnji zapisani knjigi.
Socialni demokrati prišli v vsej zvezdniški zasedbi svojih najbolj znanih političnih obrazov
Največji partizanski praznik pa niso zamudili niti Socialni demokrati. Udeležili so se ga vsi, ki v zeleno-rdeči stranki naslednice Komunistične partije Slovenije nekaj pomenijo. Na slikah vidimo Dejana Židana, Matjaža Nemca, Anjo Kopač Mrak, Jerneja Pikala, Jerneja Štromajerja, Nevo Grašič, evropsko poslanko Tanjo Fajon in njenega “izbranca” Dejana Prešička.
Pohodniška ekipa SD je prispela v Dražgoše, kjer se bomo na spomnski slovesnosti poklonili padlim v dražgoški bitki. @ZidanDejan @tfajon @MatjaNemec @JernejPikalo @KopacAnja @DejanPresicek @NevaGrasic @TomiGodec @KlemenMesarec @Mladiforum pic.twitter.com/c32xAUvcl9
— Socialni demokrati (@strankaSD) January 12, 2020
Vsakoletna partizanska veselica slavi sramotno dejanje partizanov
Vsakoletna partizanska “veselica” zaradi uspešno delujoče komunistične propagande še vedno odmeva kot herojska zmaga partizanov nad nemškim okupatorjem, čeprav je resnica povsem drugačna. Gre namreč za provokacijo partizanov, sramoten beg, ki je za seboj pustil pomorjene nedolžne civiliste v Dražgošah. Po mnenju zgodovinarja dr. Staneta Grande so si bitko za Dražgoše po vojni izmislili gorenjski partizani, ki proti Nemcem niso izbojevali niti ene odmevne vojaške bitke.
Dražgoše žrtev partizanske zvišenosti
V času pred vojno je v Dražgošah živelo okrog 400 ljudi, od katerih jih je le pet sledilo komunistični ideologiji. Leta 1941 so ti partizane povabili v Dražgoše z namenom, da ti tam prezimijo. Nad tem povabilom večina prebivalstva ni bila navdušena, saj so bali odziva Nemcev, če bi ti izvedeli, da v Dražgošah prezimuje Cankarjev bataljon. A so prošnje, da naj odidejo, naletele na gluha ušesa.
Ker ste nekateri spraševali, kam je poniknil državni sekretar Štromajer, sporočamo, da je dobro in da ni skrenil s poti.
Špijoni umazanih božičnih živali, ki s(m)o se letos predrzno infiltrirali na Dražgoše, s(m)o ga danes izsledili, pod rdečo zvezdo. pic.twitter.com/VRzOCuUPXI
— Libertarec (@Libertarec) January 12, 2020
Partizansko igračkanje z življenji terjalo 41 umrlih prebivalcev Dražgoš
Partizansko izzivanje je povzročilo nemški napad. Že prvi dan obstreljevanja je večina partizanov pobegnila na Jelovico, zaradi česar so se nedolžni civilisti znašli v nemilosti nemških okupatorjev. Partizansko igračkanje z življenje se je končalo s smrtjo 41 prebivalcev, 80 pa jih je bilo pripeljanih v Ljubljano. Umrlo je tudi osem partizanov in 27 Nemcev.
Komunistična propaganda dražgoške bitke spominja na današnjo iransko propagando
Komunistična propaganda je vneto večala število padlih Nemcev, dokler se ni številka dvignila na nekaj stotin, s čimer so poskrbeli za to, da je bitka pridobila herojski pridih. Po bitki je bila vas nato zravnana z zemljo, vse hiše s cerkvijo vred pa so bile zminirane in porušene do tal.
Po tragediji so bili Dražgošani večinoma prepuščeni sami sebi, saj je komunistična oblast poskrbela le za postavitev šestih barak. Ker je oblast tragedijo v Dražgošah povzdigovala kot herojsko zmago, so bili ti primorani, da se zavijejo v molk in živijo umaknjeni od sveta, da ne bi prišlo do nezaželenih posledic. Podobno lahko trdimo, da je takratna komunistična propaganda spominjala na aktualno iransko propagando.
Odprti boj proti Nemcem predstavljal največjo napako
Priznan slovenski zgodovinar dr. Stane Granda je v preteklosti za Nova24TV povedal, da je leto 1941 predstavljalo obdobje velikih nemških zmag. “Nemčija je takrat uničevalni stroj, pred katerim se vse trese. Vendar pa se temu uničevalnemu stroju v pozni jeseni, na začetku zime v poskusih, da zasede Moskvo, zgodi pravzaprav prva tragedija.”
Prodor nemških sil je takrat zavrla ruska zima. “Že pri Napoleonu vidimo, da je mraz največji sovražnik. In Nemci so z vrsto vojaških napak Napoleonovo napako ponovili. Preveč časa so porabili za razne druge stvari, namesto da bi napadli Moskvo.”
To nemško nezmožnost zavzetja Moskve so komunisti razglasili za veliki poraz nacistične Nemčije in tako pričakovali, da bo sledila velika zmaga sovjetske protiofenzive, ki ne samo, da bi premagala Nemce, temveč tudi v Evropo prinesla svetovno komunistično revolucijo. “Jugoslovanski komunisti, ki so bili goreči verniki komunizma, so tej propagandi nasedli. V duhu te velike sovjetske zmage, ki je niti ni bilo …, so pri nas pričakovali, da se vojna bliža koncu.”
Največjo napako partizanskega gibanja po besedah Grande predstavlja, da so se ti sploh spustili v odprti boj proti Nemcem. Resda so na slovenskem ozemlju to bile bolj “policijske pomožne enote”, a so bile ravno tako dobro izurjene. “Partizanstvo v Sloveniji nikoli ni bilo sposobno, da bi se spustilo v frontalno vojskovanje z Nemci.” Ta lekcija je bila še dolgo živa v jugoslovanski vojski.
Socialni demokrati na čelu s #PredsednikSD @ZidanDejan smo se s polaganjem venca v spomin poklonili padlim v dražgoški bitki. Slava vsem, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine! pic.twitter.com/ocvAbuK4ms
— Socialni demokrati (@strankaSD) January 12, 2020
“Ne gre za slavno epopejo, ampak tragedijo 41 padlih vaščanov”, je povedal dr. Stane Granda
Ko so vaščani partizane prosili, da naj ti zapustijo Dražgoše, so se ti po besedah Grande dobro zavedali, da so Nemci dobro organizirani, sistematični in urejeni. Ob tem pa so se zavedali, da se jim zna maščevati skrivanje partizanov maščevati.
Partizani, “ki so bili svojeglavi, naduti in domišljavi, ker so pričakovali prihod sovjetske rešitve”, o umiku iz vasi niso želeli slišati.
Izročilo Dražgoš…….GENOCID NAD LASTNIM NARODOM. pic.twitter.com/l27gQNhVtO
— Marjan Mercina (@MrcinkoBolfov) January 12, 2020
Luka Perš