Obramba premierja Janeza Janše se je odločila za ukrepanje v primeru Trenta. Vložila je namreč predlog za nadzor na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V fazi postopka se dogajajo očitne nepravilnosti izvrševanja sodne uprave, je mogoče razbrati iz zapisanega. Matoz je v utemeljitvi predloga za nadzor, ki je naslovljen na pravosodno ministrstvo, med drugim zapisal: “Po več odgovorih in očitnih napakah pri odgovorih, smo ugotovili, da lahko utemeljeno zatrjujemo, da je pri dodelitvi navedene kazenske zadeve prišlo do očitnih napak pri izvrševanju sodne uprave, ki je po 146. členu Sodnega reda, v izvrševanje zaupanja predsednika sodišča,” piše Matoz. Ali bo morebitno ne ukrepanje ministrstva za pravosodje, pripeljalo še do ene sodne farse?
Oktobra lani je slovensko javnost zaobšla novica glede odprtja dolgotrajnega postopka v zadevi Trenta, kjer je šlo za prodajo nepremičnine v Trenti s strani premierja Janeza Janše. Gre za nadaljevanje postopka, kjer Janšo obtožujejo, da je nezakonito prodal parcelo v Trenti. Kljub temu, da večina razumnih državljanov ve, da gre za še eno sodno burlesko v režiji centrov moči tranzicijske levice, so osrednji mediji spet začeli objavljati fotografije porušenih hišk v Trenti. V manjšini medijev se je kaj hitro dokazalo, da gre za manipulacijo. Pokazali pa smo tudi nekaj zemljišč v okolici Trente, kjer nekatera dosegajo vrednost tudi od 100 do 250 tisoč evrov.
Poročalo smo že, da so po dolgotrajnem vodenju postopka lansko leto vložili obtožnico proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi prodaje zemljišča v Trenti. Pri tem pa se sodna oblast poslužuje nenavadnih in celo spornih manevrov, ki so omajali videz nepristranskosti in neodvisnosti. Kot je znano, je prišlo v postopku do zamenjave sodnika Tomaža Bromšeta z Davidom Špernjakom v tričlanskem senatu, ki ga sestavljajo še sodnica Milena Turuk in Irena Škulj Gradišar. Ker je v postopku prišlo do zamenjave sodnika, ki bi odločal o ugovoru Janše zoper obtožnico, je Janšev odvetnik prepričan, da sodišče tega ne bi smelo storiti prav tako pa je dodal, da je vprašljivo pristransko sojenje Špernjaka v omenjeni zadevi, saj so prepričani, da je bil pod mentorstvom Primoža Gorkiča deležen subjektivnega vpliva glede Janše. Franci Matoz pa je sedaj podal še zahtevo za dopolnitev zahteve za izločitev sodnikov in sicer z opozorilom, da so zadevo napačno razporedili specializiranemu oddelku. Prav tako Janševa obramba še zahteva javno obravnavo ugovora zoper obtožnico, torej javno sejo senata v spremenjeni sestavi.
Ali bo morebitne napake šlo preverjat ministrstvo za pravosodje?
Težava se je pojavila, ko se je pod dopis podpisala Milena Turuk, ki pa je bila dne 14. 1. 2021 navedena kot sodnica poročevalka. Glede na navedeno je odvetnik predsednika vlade Franci Matoz zahteval, da sodišče pod Marjanom Pogačnikom nemudoma obrambi izroči zapisnike in vse ostale dokumente, da se preveri pravilnost dodelitve zadeve in s tem zagotovitev tako imenovanega “naravnega sodnika”.
Turukova je v svojo obrambo napisala, da je prišlo zgolj do napake ter pojasnila, da bo sodni senat sestavljen v skladu s pravili Letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2021. A je Matoz v dopisu navedel še eno izmed kršitev v postopku. Navedel je kršitev 156. člena Sodnega reda. V drugem odstavku tega člena piše, da če je isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov, se zadeve razvrstijo po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov prvonavedenih strank in se dodelijo sodnikom po abecednem vrstnem redu. To sta le dve izmed nekaterih kršitev, ki bi jih ugotovil vsak študent na ljubljanski pravni fakulteti.
Ker je nadzor nad izvrševanjem sodne uprave zaupan Ministrstvu za pravosodje za vse vrste sodišč, je Matoz v reševanje odstopil zahtevo in poudaril, da želi, da se takoj opravi nadzor nad pravilnostjo ravnanja v navedeni zadevi. Ob tem je poudaril, da pri tem seveda ne gre za vsebinsko presojo te kazenske zadeve, ampak le za pravilnost izvrševanja sodne uprave, torej pravilnost izvrševanja zakonskih določb o zakonitem dodeljevanju zadev. Matoz pri tem navaja pomen 23. člena Ustave (2. odstavek), ki določa, da o pravicah in dolžnostih vsakogar lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Vnaprej določena pravila morajo po besedah Matoza izključiti diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. Ta pravila tudi ne smejo puščati nobene nepotrebne negotovosti in nedoločnosti pri določitvi sodnika.
Slovenska javnost se nedvomno lahko vpraša, čemu določeni mediji tega problema javno ne želijo izpostavljati. Raje se ukvarjajo s tožilci, ki ne znajo v tujini govoriti in pisati v tujem jeziku. Na drugi strani se dogajajo hude kršitve na Ustavnem sodišču. Marijan Palčnik, Matej Acceto, Rok Čeferin in Dunja Jadek Pinsa so se znašli v konfliktu interesov pri svojem soodločanju v posameznih obravnavah na Ustavnem sodišču RS. V primerih Roka Čeferina, Mateja Acceta in Dunje Jadek Pensa celo večkrat. Brez našega medija in Požareporta slovenska javnost ne bi izvedela za te hude napake v slovenskem pravosodju.
Vsi lahko le upamo, da bodo ob teh močno argumentiranih dejstvih pristojni le ukrepali. Tako v primeru Trenta, kot pri kršitvah s strani ustavnih sodnikov. V slovenski javnosti imajo ustavni sodniki zelo visoko podobo moralnih avtoritet v naši družbi. Napake, ki so si jih privoščili našteti sedanji ustavni sodniki pomenijo hudo blamažo svete sodne institucije. Vendar pa ministrica še vedno molči ob teh nedopustnih napakah ustavnih sodnikov. Dejstvo je, da za sodnike ne smejo veljati druga pravna pravila, kot za ostale državljane. Upajmo, da bo tokrat slišan glas javnosti.
Luka Perš