Francija je po uboju mladoletnika, ki ga je ustrelil policist, prešla v kaotično stanje. Protesti so se v trenutku prelevili v nasilne izgrede, ki jih spremlja ropanje in požiganje, medtem ko se policisti in izgredniki borijo za prevlado na ulici. Macron kliče k miru, medtem ko Poljaki zdajšnje dogajanje v Franciji vidijo kot potencialno podobo Evrope, ki ni v skladu z njihovo vizijo sobivanja v evropskem prostoru.
Prejšnji teden je v predmestju Pariza umrl sedemnajstletni Nahel M. Mladeničeva smrt, ki je bila več kot očitno nezdrava kombinacija kršenja zakonov in prekoračenje policijskih pooblastil oziroma nepravilnega izvajanja postopka, je pripeljala do prizorov v urbanih naseljih po Franciji, ki so jih nekateri opisali kot državljansko vojno. Nahela M., francoskega državljana alžirskega rodu, so namreč ustavili v neregistriranem mercedesu s tujimi registrskimi tablicami, kot mladoletnik pa je seveda vozil brez vozniškega dovoljenja. Po navedbah tujih medijev naj bi šlo za okoliščine, v katerih naj bi se bil sedemnajstletnik znašel že večkrat, zaradi česar ga je vsaj štirikrat pridržala policija. V težave s policijo pa naj bi prišel tudi konec tedna pred dogodkom, ki je bil zanj usoden. Nič od tega seveda ne opravičuje smrtne kazni s streljanjem, verjetno pa pojasni dejstvo, da se je mladenič odločil z avtomobilom speljati med policijskim postopkom, policist pa je, če sodimo po videoposnetku mimoidočega, panično pritisnil na sprožilec.
Komunikacija na psu, mediji pa …
Okoliščine seveda kažejo, da gre za situacijo, ko je šlo narobe bolj ali manj vse, kar je bilo mogoče. Tudi prvi odziv policije, ki je v medije lansirala zgodbo, češ da je policist sprožil v strahu, da bo mladenič zapeljal v enega od mož postave, gotovo ni pripomoglo k pomiritvi strasti, ki je v javnosti seveda vedno prisotna, ko obstaja možnost prekoračenja policijskih pooblastil. A odziv širše javnosti, ki je sledil predvsem v mestnih središčih z visoko populacijo bodisi migrantov ali potomcev migrantov iz Afrike in z Bližnjega vzhoda, prav tako ni bil primeren. Celotni dogodek je prešel iz vprašanja o morebitnem primeru policijske brutalnosti, v vprašanje rasne diskriminacije, čemur je seveda sledil »ognjeni odziv«, ki ga je še dodatno podžgal prej omenjeni na spletu objavljeni posnetek dogodka, ki je policijsko medijsko izjavo postavil na laž. Francija pa je bila posledično deležna še svojega »Georgea Floyda«.
Od knjižnic do veleblagovnic
Kot rečeno, je bil odziv ognjen. Potem ko se je protest v pariškem predmestju Nanterre že isti dan hitro prelevil v izgrede, se je že naslednji dan val nasilnih izgredov razširil po naseljih v Franciji. Epicenter teh izgredov so bile prav soseske z največjim odstotkom priseljencev in njihovih potomcev. Francija ima že dolgo težave z nasilnimi izgredi tako priseljencev kot tudi domačinov. Po spletu že več let redno krožijo novi in novi kaotični videoposnetki s francoskih ulic, ki spominjajo na dogajanje v kakšni od videoiger, kot je npr. Grand Thefth Auto. Pretepi, kamenjanje, streljanja, konflikti s policisti, ropanje, požiganje smetnjakov in še kaj. Dejansko je bil ta dogodek še zadnja kapljica bencina, ki je dokončno zanetila plamen. Ta plamen pa je hitro zajel praktično vse. Od trgovin in avtomobilov do državnih ustanov in cerkva. Celo stanovanjskih objektov. V enem od posnetkov, ki je zakrožil po spletu, se je nekdo celo povzpel na žerjav in njegovo kabino spremenil v svetilnik. V Marseillu pa so na primer zanetili ogenj v zgodovinski knjižnici Alcazar, ki je bila v prvotni obliki zgrajena sredi devetnajstega stoletja, in jo v popolnosti uničili. Prav požiganje in ropanje stavb, kot so knjižnice in cerkve, so tiste, celotni situaciji doda še rasno-kulturni podton, ki nakazuje, da globalistične težnje po multikulturni družbi v realnosti očitno niso izvedljive. Še manj, če pristojni mednarodni organi, kot je Komisija za človekove pravice OZN, v očeh protestnikov legitimirajo njihova dejanja z izjavami, da mora Francija »naglasiti globoka vprašanja rasizma in diskriminacije« v državi, ki jih je francosko zunanje ministrstvo sicer označilo za »popolnoma neutemeljene«.
Odzivi domačih in tujih oblasti
Dogajanje je seveda komentiral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da sočustvuje z ljudmi in njihovem ogorčenjem nad neljubim dogodkom. Ob tem je pozval k miru in dejal, da so razmere, ki so terjale smrtne žrtve in poškodbe na vseh straneh od protestnikov do policistov in gasilcev, »nesprejemljive« in »neupravičene, zlasti če je nasilje usmerjeno zoper javne zgradbe«. Spotoma je še okrivil videoigre, starše pa pozval, naj ukrotijo mladino. Ob tem je Macronova administracija po nujnem srečanju predsednika, premierke in ministrov za notranje zadeve ter pravosodje na ulico poslala petinštirideset tisoč policistov, da bi ustavili izgrede, ki v času pisanja tega članka trajajo že šesti dan. V Nemčiji so oblasti stanje v Franciji komentirale kot »zaskrbljive«, v Veliki Britaniji pa so izdale opozorilo svojim državljanom, ki bi si morda želeli obiskati čezmorsko sosedo. V Belgiji in Švici se je na dogajanje odzvala kar javnost, ki je tudi sama v podporo sprožila lastne izgrede v določenih urbanih predelih s podobno demografijo kot v ta čas najbolj kaotičnih francoskih mestih.
Poljaki strogo proti novi pošiljki migrantov?
Na dogajanje v Franciji so se odzvali tudi na Poljskem. Tamkajšnji predsednik vlade Mateusz Morawiecki se je že takoj po začetku izgredov na slednje odzval z videoposnetkom na spletnem omrežju Twitter, kjer je primerjal zdajšnje stanje na mirnih poljskih in kaotičnih francoskih ulicah. Ob tem je zapisal, da Poljaki stremijo k načrtu, ki bo na podlagi vrednot varnosti in javnega reda zagotovil »Evropo z varnimi mejami«. Kasneje je v izjavi za medije še dodal, da hočejo Evropo, kjer ljudi ne bo strah na lastnih ulicah. Zato je po njegovem mnenju treba ustaviti nezakonite migracije. Morawiecki tako utrjuje položaj celotne Višegrajske skupine, ki je prejšnji mesec odločno zavrnila predlog v evropskem parlamentu, ki kliče po sorazmerni redistribuciji vseh migrantov oziroma prosilcev za azil v EU med druge države članice, slovenska vlada z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem in s premierjem Golobom na čelu pa ga podpira. Politizacija teh dogodkov pa bo prej ali slej sprožila nov boj na evropskem parketu med desnimi in levimi populisti, ki bodisi zavračajo ali podpirajo multikulturno agendo.
Arian Sajovic
Članek je bil prvotno objavljen v Demokraciji.