Po nedeljskem pirovem volilnem uspehu levice v Franciji so zdaj vse oči uprte v radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki je po nepričakovani zmagi na volitvah zahteval, da se levici dodeli premierski položaj in možnost vladanja. Melenchon je znan po svojih radikalnih politikah, ki pa bi Francijo v primeru, da bi bile sprejete, pahnile v največjo krizo doslej.
Opogumljen z nepričakovano zmago na volitvah je Jean-Luca Mélenchon, ki je v preteklosti hvalil pokojnega venezuelskega diktatorja Huga Chaveza, napovedal uničenje dosedanje politike in “razgradnjo” celotnega sistema v 15 dneh po prihodu na oblast.
“Predsednik ima moč, predsednik ima dolžnost, da pozove Novo ljudsko fronto k vladanju. Pripravljena je na to,” je dejal Mélenchon v nedeljo zvečer, potem ko so volilne ankete napovedale zmago NFP.
Ekspanzivna fiskalna politika levičarske Nove ljudske fronte pa je velik razlog za zaskrbljenost ekonomistov. Francija se že sooča s težkim fiskalnim položajem in Evropska komisija je junija objavila, da namerava Francijo uvesti v postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ker ji ni uspelo zadržati proračunskega primanjkljaja znotraj 3 odstotka BDP. Če bo EDP potrjen, bo morala Francija do sredine septembra predložiti spremenjene proračunske načrte.
Uvedba leve politike bi lahko imela resne gospodarske posledice
Leve politike bi namreč lahko imele resne posledice za gospodarstvo, po poročanju Telegrapha bi državo stale milijarde evrov s tveganjem, da bi francosko gospodarstvo pahnile v večjo krizo kot kdajkoli prej. Hkrati je Mélenchonova stranka Nepokorjena Francija, kot rečeno, najbolj radikalna med vsemi. V predvolilni kampanji je Le Penova obljubila, da bo znižala DDV na račune za energijo, povrnila državno upokojitveno starost na 62 let in vse, mlajše od 30 let, oprostila davka na dohodek.
S fiskalnega vidika pa so njeni načrti precej mili v primerjavi s tem, kar piše v manifestu levice, ki je obljubljala uničenje dosedanje politike in “razgradnjo” celotnega sistema v 15 dneh po prihodu na oblast.
Bruselj je Francijo že opozoril
Ekonomisti opozarjajo, da bi levičarski program lahko povečal dolg Francije na več kot 125 odstotkov BDP, kar bi povzročilo razprodajo obveznic in oslabilo evro. Proračunski primanjkljaj Francije je lani dosegel 5,5 odstotkov BDP, kar presega napovedanih 4,9 odstotkov. Bruselj je Pariz opozoril na možnost večmilijardnih kazni zaradi prekomernega zadolževanja. Francija se že trudi zmanjšati svojo odvisnost od dolga, saj je razmerje med dolgom in BDP konec lanskega leta znašalo 111 odstotkov.
Levičarska koalicija NFP je pridobila 180 sedežev, vendar še vedno ni dosegla 289 sedežev, potrebnih za absolutno večino v 577-članski državni skupščini. Stranka Emmanuela Macrona je bila na drugem mestu s 163 sedeži, Nacionalni zbor in njegovi zavezniki pa so osvojili 143 sedežev, poroča France Info. Francija je pred težko nalogo oblikovanja nove vlade.
Politični analitiki in ekonomisti pravijo, da je malo verjetno, da bi Macron stolček predsednika vlade prepustil Mélenchonu, čeprav to narekuje tradicija. Smatra, da povzroča prevelik razdor, njegove politike pa so preveč radikalne. Mélenchon sicer vztraja, da mora novi premier izhajati iz NFP. Kdorkoli bo predlagan za novega premierja, bi moral pridobiti podporo sredinskih strank v spodnjem domu parlamenta, da bi dosegel absolutno večino.
A. H.