“Demokracija brez vrednot se zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem. Današnje grožnje demokraciji v Evropi izvirajo iz erozije vrednot evropskega projekta. Kriza ali primanjkljaj demokracije sta posledica širše krize vrednot. Vrednote, na katerih temelji demokracija, imajo krščanske korenine,” je na ponedeljkovi večerni sveti maši v stolni cerkvi sv. Nikolaja med drugim izpostavil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Ob 33. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) izpeljalo mašo in slovesnost ob spominski plošči. Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je vodil sveto mašo, je bil v prelomnem obdobju tajnik ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Škof Jamnik je ob spominjanju na čas vojne za Slovenijo izpostavil prizadevanja za mir s strani papeža Janeza Pavla II. in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Dan po slovesni razglasitvi Slovenije je slednji papežu poslal “telegram s prošnjo za očetovsko besedo, s katero naj “potolaži in opogumi”.”
Papež je po njegovih besedah naslednji dan spregovoril o napadu na Slovenijo in izpostavil pravico slovenskega naroda do samostojnosti in uveljavljanja človekovih pravic. Ta pa je 29. junija poslal telegrame, v katerih je izpostavil prizadetost zaradi vojaškega konflikta, ki jih je naslovil na predsednika predsedstva Jugoslavije Anteja Markovića, predsednika Milana Kučana in Franja Tuđmana. “Dvigujem glas, da prosim za končanje nasilja in vzpostavitev dialoga med prizadetimi stranmi,” je med drugim izpostavil po navedbah Katoliške cerkve.
Jamnik je naslednje besede nadškofa Šuštarja iz leta 1991, ki so sicer aktualne še danes, označil za preroške: “Cerkev močno opozarja na pošteno in zavzeto delo in sodelovanje. Bog nam pomaga le, če si sami iskreno pomagamo. Brez poštenega dela v službi, podjetjih, javnem življenju in uradih ne gre. Žal je etos na delovnem področju zelo upadel. Nezaupanje, laž, podtikanje, sprenevedanje so tako zastrupili slovensko družbo, da je potrebna najprej razkužitev mišljenja, osebnega in javnega, šele nato je možno graditi znova. To se kaže zlasti v prizadevanju za novo miselnost v javnosti in šoli. Pomanjkanje ljudi, ki bi drugače mislili in vzgajali kot v komunistični diktaturi, se kaže na vseh področjih. Pred nami je velika in težka naloga doseči spremembe v vzgoji, osebnem mišljenju in odločanju.”
Posvetni humanizem zelo siromaši človekovo dostojanstvo
Škof je izpostavil, da posvetni humanizem, ki razglaša, da je človek sam svoj gospodar, obzorje njegovega bivanja pa se vse bolj krči na raven tosvetnega, v vsakdanjosti vse bolj prevladuje. Slednji pa “zelo siromaši njegovo dostojanstvo”. “Vsakdanja pragmatika in omamljenost z zgolj materialno uspešnostjo, karierizmom, kjer ni prostora za razumnost in odgovornost; omamljenost s koruptivnostjo, ki je problem zlasti nekdaj socialno šibkih, ki v možnosti priti do bogastva vidijo priložnost uresničenja svojega ega, moči; suženjska predanost servilni puhoglavosti, ki je po volji šibkim in stalno ogroženim vodilnim kadrom”, po njegovih besedah omogoča, da bi lahko sploh človek v “polnosti zaživel v vsem svojem dostojanstvu, in ga ponižuje na raven sredstva, ki se odraža v različnih oblikah modernega suženjstva in manipulacij na verskem, etičnem in drugih področjih”.
V luči 20. obletnice Slovenije v zavezništvu Nato in Evropski uniji je pojasnil, da le od gospodarskega povezovanja, znanstvenega in tehnološkega napredka ni odvisen uspeh evropskega projekta. Uspeh je namreč odvisen tudi od “sprejetja niza temeljnih pravic in vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, človekove pravice, svoboda, nediskriminacija, subsidiarnost, pravičnost, strpnost, vključenost, solidarnost, enakost in verska svoboda, ki podpirajo demokracijo in zagotavljajo njeno pravilno delovanje”.
Jamnik je opozoril, da se demokracija brez vrednot zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem. “Današnje grožnje demokraciji v Evropi izvirajo iz erozije vrednot evropskega projekta. Kriza ali primanjkljaj demokracije sta posledica širše krize vrednot. Vrednote, na katerih temelji demokracija, imajo krščanske korenine,” je poudaril in dodal, da Katoliška cerkev kot pomemben deležnik ne more ostati ravnodušna do prihajajočega demokratičnega procesa, “saj gre za dostojanstvo vsakega evropskega državljana, človekove pravice, pravičnost, solidarnost, subsidiarnost”. Kot je dejal v zaključku, “Cerkev ceni demokratični sistem, saj zagotavlja udeležbo državljanov pri sprejemanju političnih odločitev, ki od vladajočih zahtevajo odgovornost za zaščito, varovanje in izvajanje vrednot, brez katerih bi bila pristna demokracija oslabljena”.
Ž. N.