V Franciji naj bi veljala enakopravnost, vendar obstajajo tri kategorije: enakopravni, bolj enakopravni in najbolj enakopravni. Katoličani se namreč pritožujejo, da so diskriminirani, glede praznovanja velike noči. Francoska policija mirno vstopa v katoliško cerkev in lahko prekine bogoslužje, medtem ko si v času ramadana ne upa vstopiti v mošejo. A tudi muslimani se pritožujejo, saj policija skozi prste gleda pripadnikom judovske skupnosti, ki se ob sobotah naokoli sprehajajo brez dokumentov. Poznavalci ob tem opažajo levičarsko diskriminacijo same policije, ki poskuša posredovati v primeru neredov v predmestjih, kjer živijo migranti, rekoč da gre za primer rasizma. Obenem se pri celotni situaciji opaža nekakšne vseprisotne občutke krivde belega človeka, ki se je pripravljen odpovedati lastnim krščanskim koreninam, v korist priseljenca. Je končno napočil čas, da Evropejci postanemo ponosni na to kar smo?
Francija uradno pozna enakopravnost vseh državljanov, vendar pa v praksi obstaja razlikovanje na tri družbene kaste, in sicer na: enakopravne, bolj enakopravne in najbolj enakopravne. Francoski katoličani se namreč pritožujejo, da lahko tamkajšnja policija med samim velikonočnim obredjem v cerkvah, mirno prekine bogoslužje, medtem ko si ne upa enako ravnati v primeru muslimanske skupnosti, ko ta v času ramadana v mošejah opravlja svojo liturgijo. Vendar pa se tudi muslimani pritožujejo, da za pripadnike judovske skupnosti ne veljajo enaka pravila kot zanje, saj se lahko Judje ob sobotah kar brez ustrezne dokumentacije sprehajajo po mestnih četrtih, čeravno veljajo stroge omejitve gibanja zaradi karantene, poroča Polonia Christiana.
Vse kaže, da je država nemočna, ko gre za sporno ravnanje migrantov, ki mnogokrat ravnajo v neskladju z lokalnimi civilizacijskimi normami. Kot dokaz gre omeniti brezštevilne primere nasilja v migrantskih predmestjih v času epidemije koronavirusa. Večna francoska “odprtost” in iskanje nekakšne “zlate sredine” ne prinašata pozitivnih rezultatov na področju integracije. Obenem ne dajeta nikakršnega pozitivnega doprinosa k varovanju lastnih civilizacijskih korenin. Tudi po 50 letih tovrstnih zgrešenih prizadevanj ksenofobija v tej državi izvrstno uspeva.
Ramadanu je prizanešeno, Veliki noči pa ne
V Franciji smo namreč priča več kot očitnim dvojnim merilom. Med drugim je francoska policija preverjala število vernikov v cerkvah, obenem pa je prejela jasno navodilo, da ne sme posredovati v primeru, ko muslimani kršijo predpise, če ne gre ravno za ogrožanje življenja drugih ali tujega premoženja. Po drugi strani pa se tudi muslimani pritožujejo nad neenakimi pravili, saj naj bi bili predstavniki judovske skupnosti oproščeni vsakršnega preverjanja v zvezi s pravili karantene, in sicer ob sobotah. Prepustnice, ki dovoljujejo zapuščanje domov, naj bi bile prav v teh dneh zanje neobvezujoče, saj jih Judje v soboto ne morajo nositi pri sebi.
Evropejci se zaradi kolonizacije sramujejo lastnih korenin, kar daje krila skrajni levici
Za vse skupaj naj bi bila kriva samomorilska ideologija, ki triumfira na občutkih krivde evropskega človeka, še zlasti zaradi kolonizacije sveta pa tudi holokavsta ter globalnega segrevanja. Prav na teh občutkih krivde pa uspeva evropska skrajna levica, ki stalno prepričuje Evropejce, da se je njihov čas končal, ostali pa to s pridom izkoriščajo. Nič čudnega, da se francoska policija ukvarja z nekakšnim “rasizmom” v svojih vrstah, ko gre za upravičeno posredovanje v migrantskih četrtih, čeprav se ravno migranti nasilno spravljajo nad policijo. Migranti so v državne organe večkrat celo metali molotovke, kar se opravičuje z bedo in socialno izolacijo ter celo z že omenjenim rasizmom.
Upanje za Evropo pa je prav Višegrajska skupina držav. Madžarski premier Viktor Orban je že večkrat jasno poudaril, da je krščanstvo zadnji up Evrope, ter obtožil politike v Bruslju, Berlinu in Parizu za propad krščanske kulture. Madžarska sicer že vrsto let kljubuje tudi ilegalnim migracijam, zaradi česar je ves čas na tapeti Bruslja ter multimilijarderja Georgea Sorosa, ki se je odločil uničiti nacionalne države in podpreti evropsko skrajno levico.
Domen Mezeg