V naše uredništvo smo prejeli naznanilo kaznivega dejanja, ki je bilo naslovljeno na Policijo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Medijem je bila poslana ovadba Ivana Galeta zaradi suma storitve kaznivega dejanja, saj je navajal napačne podatke pri preiskavi posla Zavoda za blagovne rezerve, ki je prek podjetja Geneplanet nabavilo ventilatorje. Omenjena anonimna prijava razkriva podrobnosti o odmevnem dogajanju, ko je Gale razkril “sporne” posle v oddaji Tarča, nakar so bile po mnenju prijavitelja nezakonito opravljene hišne preiskave.
Naznanitelj kaznivega dejanja pravi, da je Ivan Gale storil kaznivo dejanje, ker je v ovadbi, ki jo je ustno podal pri Nacionalnemu preiskovalnemu uradu izjavil neresnične trditve. Prva izmed trditev je bila, da je moral nekdanji direktor Zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek na zahtevo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška podpisati pogodbo z družbo Geneplanet za nakup 220 ventilatorjev, ker naj bi Počivalšek Zakrajšku naročil takojšne plačilo avansa. Bančna garancija je po njegovih besedah prišla šele pozneje. Povedal je še, da podjetje ni dobavilo ventilatorjev v roku, pri čemer naj bi zaradi omenjenega posla nastala škoda za javna sredstva.
Osumljeni Ivan Gale naj bi ob vložitvi navedene kazenske ovadbe vedel, da zgoraj omenjene trditve ne držijo, pa je slednji kazensko ovadbo vseeno vložil, vse z namenom škodovati zgoraj navedenima oziroma sebi pridobiti nepremoženjsko korist. Osumljeni je, kot uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve vedel, kdo vodi postopek izbire naročnika, kako poteka postopek izbire in kakšne so bile pristojnosti posameznih deležnikov v postopku, pri tem pa ni niti navedel dokazov in dejstev, na podlagi katerih je trdil, da je Počivalšek posredoval pri pogodbi na način, kot ga je navedel v kazenski ovadbi.
Prispela je tudi pritožba zoper ravnanje uslužbencev Nacionalnega preiskovalnega urada
Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je na podlagi pobude Nacionalnega preiskovalnega urada podalo predlog za odredbo o hišni preiskavi zoper več preiskovanih oseb zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev. Po mnenju naznanitelja kaznivega dejanja dejstev pred izdajo vloge za odredbo hišnih preiskav ni raziskala in navedla, da v zvezi s pogodbo Geneplanet ni nastala nobena premoženjska škoda. Po njegovem mnenju bi tako organi pregona morali preiskati navedene okoliščine še pred odredbo samih hišnih preiskav.
Kot je še obrazložil prijavitelj, je hišna preiskava nedvomno poseg v ustavno zajamčene človekove pravice in v nedotakljivost stanovanja, v katero lahko represivni organi posežejo le, če so za to podani zakonski pogoji in javni interes. Zato je še toliko bolj pomembno, da se z namenom varovanja ustavnih človekovih pravic preiskovanih oseb, pri presoji utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe o hišni preiskavi ugotovijo vse pomembne in relevantne okoliščine, da tak poseg ni nezakonit.
Če bo kaznivo dejanje Galeta potrjeno mu sledi obtožba za krivo ovadbo
Naznanitev, da je nekdo storil kaznivo dejanje, pri čemer naznanitelj ve, da ga ovadena oseba ni storila, se kaznuje z zaporom do dveh let. Enako se kaznuje, kdor podtakne sledi kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero se storilca preganja po uradni dolžnosti, uvede zoper nekoga, za katerega prijavitelj ve, da dejanja ni storil. Če enega izmed obeh omenjenih dejanj stori uradna oseba, je kazen zapor do treh let. Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, je kaznovan z denarno kaznijo. Enako se kaznuje tudi, če oseba naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati.
Sara Kovač