“Osebna asistenca ni luksuz. Osebna asistenca je človekova pravica in edina možnost, da invalidi lahko živijo neodvisno in dostojno življenje v skupnosti,” so jasni v Gibanju Nediskriminacija in opozarjajo, da finančni minister ni zaposlen na ministrstvu, da odgovornost prelaga na druge in odpira vrata razgradnji temeljnih pravic.
Osnovna plača osebnega asistenta predstavlja minimalno plačo × 1,02 oziroma po 3 letih dela v osebni asistenci se lahko ta faktor poviša na 1,06. Ministrstvo za delo je 27. januarja izvajalcem osebne asistence poslalo poziv, naj posredujejo podatke o tem, koliko osebnih asistentov je plačanih po formuli minimalna plača × 1,02 in koliko po formuli minimalna plača × 1,06. V gibanju menijo, da takšno povpraševanje ni naključno.
To je po njihovih besedah jasen signal, da se “pripravlja teren za poseg v že pridobljene pravice osebnih asistentov in posledično tudi uporabnikov osebne asistence – invalidov”. Če se namreč stroški dela povečujejo, medtem pa država ne zagotovi dodatnega financiranja, je jasno, da sledi: “krčenje pravic, rezanje dodatkov na plačo, verjetno v tem primeru zgoraj omenjenega ‘faktorja’.”
Opominjajo, da je finančni minister v javnosti izjavil, da je naklonjen dvigu minimalne plače, a je ob tem dal vedeti, da “ga ne zanima, kje bodo posamezni sistemi našli sredstva za njeno financiranje”. To v praksi po njihovih navedbah pomeni: “plače naj se dvignejo, denarja pa država oziroma Ministrstvo za finance ne bo zagotovilo”.
Socialna država ne sme obstajati le na papirju
Ker osebna asistenca nikakor ne predstavlja luksuza, v Gibanju Nediskriminacija izpostavljajo nujo, da se delavske pravice osebnih asistentov zaščitijo. “Finančne ‘rešitve’ se ne smejo začeti z omejevanjem pravic invalidov ali delitvijo uporabnikov na prvorazredne in drugorazredne, kar Ministrstvo za finance pod vodstvom g. Boštjančiča počne že 4 leta. Socialna država ne sme obstajati le na papirju,” so jasni in dodajajo, da je Boštjančič na finančnem ministrstvu zaposlen z namenom, da “zagotovi sredstva za socialno državo – ne zato, da odgovornost prelaga na druge in odpira vrata razgradnji temeljnih pravic”.
Kritični do arogance finančnega ministra
“Osebna asistenca mora ostati sistem, ki varuje dostojanstvo ljudi, ne pa proračunska postavka, na kateri se dokazuje politična moč,” poudarjajo in dodajajo, da bi moralo biti “vsako državo, vsakega predsednika vlade, vsakega ministra za finance in vsakega ministra za delo in socialne zadeve sram, če kdorkoli v državi živi pod pragom revščine”. A dvig minimalne plače po njihovem ne sme ostati zgolj politična gesta ali predvolilna všečnost.
“Če vlada in parlament sprejmeta takšno odločitev, potem mora Ministrstvo za finance zagotoviti tudi sredstva za njeno izvajanje. Ne more minister za finance dvigniti rok in arogantno reči: ‘Mene ne zanima. Najdite denar sami.'” Glede konkretne drže pravijo, da ne predstavlja finančne politike, ampak socialno brezbrižnost. “To je aroganca ministra za finance Boštjančiča.” Kot še pravijo, dostojanstvo ni strošek. “Dostojanstvo je dolžnost socialne države. Tudi vas, minister Boštjančič,” pravijo kritično.
S. K.