V državnem zboru se lomijo kopja o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakonu nasprotujejo zdravniške organizacije in opozicija. Zakon je po oceni vodje poslanske skupine SDS “sramotno” slabo pripravljen. V poslanski skupini SDS so predlagali umik točke, pri kateri bi obravnavali zakon, z dnevnega reda, a koalicijski poslanci predloga niso podprli.
“Predlagamo umik točke za obravnavo zakona o zdravstveni dejavnosti. /…/ 80 % zakona je amandmiranega. Takšen zakon ne bi smel priti v državni zbor s strani vlade. Sramotno je, da je vlada takšen zakon potrdila, ker v normalnih vladah bi bil to le osnutek zakona,” je povedala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Posnetek poslankinega stališča je na voljo – TUKAJ.
Na dnevnem redu seje odbora za zdravstvo so sicer štirje predlogi zdravstvenih zakonov. Tri od teh je v DZ poslala vlada, med drugim tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Koalicija trdi, da predlog zakona razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Predlog zakona namreč zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži preprečuje oz. onemogoča delo pri “čistih zasebnikih”.
V SDS noveli zakona nasprotujejo tudi na vsebinski ravni. Kot je povedala Godčeva, zakon (tudi po priznanju predlagatelja, ministrstva za zdravje) krši ustavno zagotovljeno pravico do svobode dela in svobodne gospodarske pobude. “Kolegi poslanci, pred vami je predlog zakona, ki ga vlada RS nikoli v takšni obliki s takšno vsebino in tudi drugače, ne bi smela poslati v državni zbor,” je povedala Godčeva.
Tehnično slab zakon
Predlog zakona je s strani zakonodajno-pravne službe DZ prejel številne pripombe, zaradi česar je bila koalicija prisiljena v amandmiranje velikega števila členov. Med drugim želijo spremeniti tudi drugi člen predloga, ki bi koncesionarje, ki so del javne mreže, prisilil v izvajanje zdravstvenih storitev na neprofiten način.
Koordinacija zdravniških organizacij je že pred časom kritično ocenila novelo zakona. Prepričani so, da novela uvaja pravne eksperimente, namesto da bi se osredotočila na krepitev javne zdravstvene mreže. “KZO zato predlaga, da se predlog zakona vrne v strokovno in pravno-tehnično uskladitev ter da se po potrebi ponovno omogoči javna razprava. Le tako bo mogoče doseči, da bo predlog ustrezno urejal področje zdravstvene dejavnosti in prispeval k stabilnemu ter dostopnemu zdravstvenemu sistemu,” so zapisali.
Člani odbora za zdravstvo so na klopi prejeli tudi predloga zakona o zdravilih in predlog zakona o medicinskih pripomočkih, ki v večji meri prenašata določila EU v slovenski pravni red. Prvi naj bi zagotovil, da so na trgu le zdravila, ki izpolnjujejo stroge standarde varnosti, učinkovitosti in kakovosti, sistemsko bi uredili tudi financiranje in dostop do zdravil v primeru izjemnih razmer, poroča STA. Drugi se nanaša na zagotavljanje kakovostnih, varnih in učinkovitih medicinskih pripomočkov. Predvideva tudi vzpostavitev informacijskega sistema, iz katerega bi bilo mogoče razbrati vrste posameznih medicinskih pripomočkov.
Ž. K.