“Borut Sajovic je dejal, da financiranje občin ni politična tema oziroma politično vprašanje. Pa še kako je to politično vprašanje. Politika oziroma državni zbor namreč odloča o spremembi zakona in ukrepov, ki se tičejo financiranja občin,” je na današnjem posvetu o finančni avtonomiji slovenske lokalne samouprave v dvorani Državnega sveta RS poudarila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Vodilo za kakovost življenja v občinah, zadovoljevanja potreb prebivalstva v občinah bi moralo biti po besedah vodje največje opozicijske stranke SDS Jelke Godec “nič o lokalni samoupravi brez lokalne samouprave”.
“Kako kakovostno bo naše življenje, je v veliki meri odvisno od razvitosti občine, v kateri živimo. A da lahko občine ustvarjajo kakovostne pogoje za naše življenje in delo, morajo imeti poleg ustrezne strategije razvoja, na razpolago tudi dovolj finančnih sredstev za realizacijo vseh zakonskih nalog in seveda dobrin, ki nam bodo kot občanom lahko dostopne,” je pojasnila Godčeva in opozorila na pomembno vlogo države, ki prek določanja višin povprečnine vsako leto znova pomembno kroji usodo razvoja slovenskih občin.
Denar je toliko bolj racionalno porabljen, kolikor bližje se porablja tistemu, ki ga prispeva
“Stara modrost pravi, da je denar toliko bolj racionalno porabljen, kolikor bližje se porablja tistemu, ki ga prispeva,” je poudarila in izpostavila prepričanje, da je treba sredstva razdeliti občinam, ker one same najbolj vedo, na kakšen način jih lahko najbolj kakovostno uporabijo.
V nadaljevanju je spomnila, da so bili prvi koraki narejeni z reformo lokalne samouprave leta 1994. Z zakonom o financiranju občin iz mandata 2004-2008, prve vlade Janeza Janše, se je po njenih besedah skušalo v čim večji meri uskladiti realno stanje s tistim, kar terja Ustava RS.
Uvedba pokrajin bi po njenih besedah predstavljala večji korak k decentralizaciji Slovenije. “Tega še žal ni. Kolikor vemo, se državni svet z delovno skupino okrog tega trudi. Dokler bodo tekli pogovori v smislu, katera občina oziroma kateri kraj spada v katero pokrajino, ne pa o vsebinskih in finančnih pomislekih, kaj to prinese pokrajinam in državi, še ne bomo hitro pri pokrajinah,” je dejala.
“Država bi morala ustvarjati pogoje za to, da bi bila občinam zagotovljena čim večja finančna avtonomija. Občinam bi bilo potrebno zagotoviti sredstva za obvezne naloge na podlagi sistema primerne porabe,” je izpostavila in opozorila, da se občine, obmejne in še posebej tiste z večjo površino in redkejšo poseljenostjo, soočajo s pomanjkanjem sredstev za izvajanje vseh določenih obveznosti, medtem ko država ne sledi s povečanjem sredstev za nove naloge, kar lahko vodi k manjši poseljenosti in zapuščanju teh območij.
Občine so središče razvoja Slovenije
“Decentralizacija bi omogočila, da ljudje ostanejo v svojih občinah in svojih krajih ali se celo sem priseljujejo iz mest,” je poudarila poslanka in dodala, da je pomembno, da te občine ne postanejo samo spalna naselja, ampak se tudi drugače razvijajo.
“Občine so središče razvoja Slovenije,” je poudarila in spomnila, da smo bili v času 2020-2022 priča največjemu investicijskemu ciklu, ko je bilo iz proračuna države namenjenih kar veliko sredstev, več kot 6 milijard evrov za različne infrastrukturne projekte, tudi iz evropskih skladov; povečalo se je število projektov, ki jih je financirala država. “Zato lahko od leta 2020 spremljamo tolikšno rast,” je ob tem poudarila.
V zvezi s povprečninami je izpostavila prepričanje, da bi bilo nujno upoštevanje dejanskih stroškov in ne povprečje zadnjih štirih let. “Slednje torej pomeni, da bi se pri izračunu povprečnine upoštevala tudi letna stopnja inflacije. Glede na pretekli dve leti ob visoki stopnji inflacije se je to tedaj pokazalo kot nujno potrebno.” Godčeva je izrazila tudi mnenje, da bi morale biti občine aktivno vključene pri pripravi vsebine finančne perspektive za črpanje EU sredstev. “Tako bi se upoštevale dejanske potrebe terena in tista področja, kjer imajo občine že pripravljeno dokumentacijo za izvedbo projektov, ki so nujno potrebni.”
Ž. N.