Da so se “utopili” v stranki Gibanja Svoboda, meni politični analitik Miloš Čirić, medtem ko politolog Miro Haček Marjana Šarca, Luko Meseca, Alenko Bratušek in Tanjo Fajon še vedno vidi kot pomembne politične figure. Za tako stanje Haček krivi izpraznjen kadrovski bazen, s čimer se strinja analitik Mitja Iršič, ki zanje pravi, da “so politična druga liga, ki se je v soju žarometov znašla izključno zaradi tega, ker je kadrovski bazen levice že popolnoma izpraznjen”.
Vsi se spomnemo neslavne koalicije ustavnega loka (KUL), ki se je oblikovala kot odgovor na vladajočo koalicijo Janeza Janše, a pri svojem doseganju političnih ciljev ni bila uspešna. Po nekaj mesecih aktivnosti in poskusov oblikovanja alternativne večine v državnem zboru KUL ni uspela pridobiti zadostne podpore za konstruktivno nezaupnico vladi, pa se je potem poslužila celo bolj pritlehnih načinov. Koalicija KUL danes ne obstaja več, razpadli sta tudi dve sestavni stranki, a kaj se je zgodilo z vodji strank?
Koalicija ustavnega loka (KUL) je si prizadevala za nadzor nad delovanjem vlade in izražanje skupnih stališč o ključnih vprašanjih. Čeprav je bila opozicijska sila, je njena moč trpela zaradi razlik v političnih usmeritvah med strankami. Kljub temu je KUL bila opozicijska sila, ki je skušala doseči spremembe v političnem in družbenem prostoru – vsaj tako so si želeli.
Niso delali stvari, ki bi jih ljudje prepoznali za pomembne
A danes so se vodje nekdanjih političnih strank porazgubile. “To je v bistvu posledica tega, da očitno niso delali stvari. To je dokaz, da niso delali stvari, da bi ljudje mislili, da rešujejo njihove probleme. V takih primerih seveda potem začneš padati, kajti ljudje, ki tako izgubljajo, po navadi ne izgubijo zato, ker bi bili drugi toliko boljši, ampak v politiki največkrat zato – ker so oni premalo dobri oziroma so slabi,” je pojasnil Čirič.
Meni, da je to glavni razlog, prav tako pa se mu zdi, da so se vsi vodje političnih strank nekdanje opozicije KUL nekako “utopili v Gibanju Svoboda. Posledično jih ljudje niti ne opazijo, po eni strani zato, ker so vsi združeni, po drugi strani pa nimajo ničesar, s čimer bi se lahko pohvalili,” je dejal Čirič, ki poudarja, da nimajo nobene javne pozornosti. Na vprašanje, kaj se lahko od njih pričakuje v prihodnosti, Čirič meni, da je težko reči, saj gre tudi za vprašanje notranjih medsebojnih dogovorov, saj, “da ko je bila generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković, niso niti smeli govoriti”.
Glede na omembo Vukovićeve smo se s Čiričem dotaknili tudi teme Golobovega PR, za katerega se po njegovih objavah na socialnih omrežjih zdi, da ga je prevzela kar Tina Gaber. “V ZDA obstaja za to izraz Politics of recognition (politika prepoznavnosti), ki temelji bolj na všečkih kot na tem, da je treba za ljudi dejansko nekaj narediti, žal danes vidimo, da politika zelo malo “dela za ljudi””.
Haček: Svoje pozicije so nekateri kljub izdaji volivcev dobro unovčili
Da so “izginili” iz političnega parketa ali celo “propadli”, kot pravijo nekateri, pa ne misli profesor katedre za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede dr. Miro Haček. Nasprotno, po njegovem mnenju so to nekdanji vodje političnih strank zelo dobro unovčili.
“Ti ljudje so danes ministri, vsi štirje so ministri in na nek način so vnovčili to vodenje nekdanjih strank,” je dejal Haček, ki sicer priznava, da nihče od njih ne vodi nobene politične stranke, a da to v politološkem smislu nima nekega pomena. “Dve stranki niti več ne obstajata, tako da niti ne morejo biti vodje, saj so združeni z Gibanjem Svoboda, ostala dva pa sta bila zamenjana”.
“Vsi štirje ostajajo ministri v trenutni vladi, na nek način kot KUL, ki je nekoč sestavljal opozicijo, se je ta KUL potem na nek način združil z GS, nekateri zelo formalno, drugi pa v koaliciji, dva sta celo podpredsednika vlade,” zatrjuje Haček, ki je sicer negotov glede tega, ali bosta oba tudi v prihodnje ostala podpredsednika, pri čemer je mislil predvsem na Tanjo Fajon, ki od nedavnega ni več predsednica SD. A to očitno ni merilo, saj tudi Luka Mesec ni predsednik Levice.
Nekdanji vodje političnih strank so še vedno tukaj kot politične figure, a Hačku se ob tem poraja drugo vprašanje, in sicer, kje so nekdanji poslanci teh strank oziroma vsaj razpadlih LMŠ in SAB. Slednji so namreč precej manj unovčili kot oni, “nekateri so sicer postali državni sekretarji tu in tam, nekateri pa niso dobili nič,” je poudaril in ob tem izpostavil Marka Bandellija, ki ni dobil nobene “nagrade” za svoje delo v SAB, medtem ko je Alenka Bratušek zase dobro poskrbela. To Haček vidi predvsem kot problem lojalnosti oziroma njenega pomanjkanja do tistih, ki so delali za dobrobit nekdanjih strank.
KUL – najmračnejše obdobje levice
“V resnici je obdobje KUL najmračnejše obdobje slovenske levice – obdobje, ko so levičarji razmišljali, da bo že sama medijska podpora dovolj za ustvarjanje kredibilnosti. Izkazalo se je, da so se ušteli. Morda je ravno Robert Golob in njegov debakel na izvršilni oblasti nekakšen zaključek tega nesrečnega obdobja, zdaj pa sledi obdobje bolj pragmatične, umirjene in manj senzacionalistične politike na levi,” meni Mitja Iršič.
Dodaja, da so “kulovci” hitro obupali nad svojimi političnimi ambicijami, saj se niso mogli spopasti z vladajočo koalicijo in so bili označeni kot politično drugorazredni in brez globljega razmišljanja. Po prihodu Roberta Goloba so se zavedali svojega položaja v levičarski hierarhiji in se vedeževali kot del Gibanja Svoboda. Kot rezultat so izgubili svojo identiteto, še posebej Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB), medtem ko sta Socialni demokrati (SD) in Levica komaj preživeli.
Bo Fajonova ostala podpredsednica vlade?
Ob tem smo se z Hačkom dotaknili tudi teme o politični prihodnosti Fajonove, za katero meni, da je veliko odvisno prav od kandidatne liste SD za evropske volitve, “ker se pojavljajo zapisi, da bi lahko po eni strani kandidirala za Evropski parlament ali pa bi ostala zunanja ministrica, mislim, da oboje ne bo šlo.” Po njegovem namreč ni neka skrivnost, da je Fajonova od nekdaj preferirala evropski stolček.
Sicer pa Haček ni mnenja, da bi se to lahko zgodilo, prej kot vodjo liste vidi Milana Brgleza, ki je na zadnjem kongresu SD pri izbiri novega vodje dosegel dober rezultat, ki kaže, da tudi uživa znotraj stranke veliko zaupanja. A vse to so le špekulacije, saj se do evropskih volitev lahko zgodi še marsikaj, med drugim tudi morebitni referendumi, ki bodo pokazali tudi, v kolikšni meri se bo aktivirala civilna družba.
Tanja Brkić