Golob in Sukićeva onečastila proslavo ob dnevu osamosvojitve

Datum:

V petek sta potekali slavnostna seja pred dnevom samostojnosti in enotnosti in temu namenjena proslava v Cankarjevem domu. Premier Robert Golob je (znova) izkoristil priložnost za hvalisanje uspehov, ki jih vidi samo on. Drznil si je govoriti o “ponosu zaradi osamosvojitve”, potem ko je njegova vlada ukinila Muzej slovenske osamosvojitve. Za piko na i pa je o “zaupanju v pravno državo” na seji pridigala poslanka Levice, ki je v preteklosti dokazala, da v pravno državo niti sama ne verjame.

“Velike besede” premierja in poslanke Levice na petkovi slavnostni seji so bile le prazne puhlice. Prvi je govoril o “ponosu zaradi osamosvojitve”, slednja pa o “zaupanju v pravno državo”. V dokaz, da gre za prazno besedičenje, bomo zapisali dvoje dejstev: ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in zanemarjanje lastnih državljanov in priklenitev na azilanta oziroma dobesedno nespoštovanje pravil pravne države.

“Prepričan sem, da nas vse združuje mnenje, da je bila osamosvojitev Slovenije zgodba o uspehu,” je na osrednji državni proslavi dejal premier Robert Golob, ki je državno proslavo izkoristil za pridobivanje lastne pozornosti in hvalisanje “uspehov”, ki jih po mnenju številnih vidi le on. Poleg tega, da je govoril o dnevu osamosvojitve kot o “zgodbi o uspehu”, potem ko je njegova vlada Muzej slovenske osamosvojitve ukinila, je izkoristil priložnost, da postavi sebe v ospredje. “Model se hvali celo na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti,” je zapisal uporabnik na X.

“Kako reven, reven govor na državni proslavi. Govoril o sebi, svoji vladi in o “uspehih”, ki jih vidi samo on. Majhen politik na mestu, kjer bi moral biti državnik. Škoda,” je njegov govor komentiral znani zdravnik Federico V. Potočnik.

In tukaj se ironija ne konča. Nagovor je imela tudi podpredsednica DZ Nataša Sukič, ki je poudarila, da je naloga vseh, predvsem pa nosilcev oblasti, ljudem povrniti zaupanje v državo. To bo mogoče doseči le na temeljih solidarnosti in pravičnosti, za kar pa bo nujna tudi enotnost kot ob glasovanju na plebiscitu, je dejala. Na to se je odzval analitik Mitja Iršič, ki je izpostavil njeno dejanje iz preteklosti, s katerim je dokazala, da ji pomen “pravna država” ne pomeni nič več kot beseda na papirju. Še manj pa ji pomeni slovenski narod, ki naj bi ga zastopala.

“Ko sem videl, da se je podpredsednica @drzavnizbor z lisicami priklenila na zavrnjenega azilanta, da bi s tem nezakonito preprečila deportacijo, je bila moja prva misel: “Tej državi pa je vredno zaupati,” je zapisal Mitja Iršič. Naklonjenost nekaterih predstavnikov vlade priseljevanju ilegalnih migrantov je šla že tako daleč, da jih pri doseganju ciljev ne ovirajo niti predpisi EU niti “pravna država”, o kateri tako razpredajo, in prav Nataša Sukić je ena od teh. Spomnimo, da se je na enega od dveh prosilcev za azil, ki ju je čakala deportacija, kar priklenila.

Podiranje ograje in vabilo migrantom ni bilo dovolj, vlada se je začela posluževati bolj konkretnih ukrepov, da zadrži ilegalne migrante v Sloveniji.

In po vsem tem je Sukićeva na proslavi pridigala o tem, kako je bila lastna država plod prizadevanj “civilne družbe, intelektualcev in kulturnikov in da sta bila v središče osamosvojitve postavljena slovenski jezik in kultura, ki sta bila vedno sili kljubovanja zatiranju od zunaj. Marsikdo bi ob tem pomislil na njeno predrznost govoriti o slovenskem jeziku in kulturi”, ko pa Golobova vlada in njeno ravnanje dobesedno delujeta v nasprotju z ohranjanjem slovenskega jezika in kulture. Sprejemanje vedno večjega števila migrantov in delovanje v neskladju s “pravno državo” ima namreč čisto nasprotni učinek. Zdi se, da nas zaradi lastnih političnih potreb želijo zamenjati z ilegalnimi migranti, saj njihove potrebe in pravice postavljajo pred pravice slovenskih državljanov.

Na slavnostni seji in razpredanju o pomembnosti pravne države pa ironično niso manjkali niti ostali akterji, za katere je “pravna država” samo beseda na papirju.

Foto: STA

Slavnostne seje so se ob poslancih udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je zaradi “posebnih okoliščin” pomilostila domnevne tihotapce, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki se je s podpredesnico EK Věro Jourovo sestal prav pred odločanjem o ustavnosti novele o RTV, in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki se ponaša z repliko orožja na delovni mizi. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade, na seji pa ni bilo premierja Roberta Goloba. Seje sta se udeležila tudi dva bivša predsednika republike, Danilo Türk in Borut Pahor, več nekdanjih predsednikov DZ, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

T. B.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] “Zelena” zvezdnica Taylor Swift z zasebnim letalom sedemkrat poletela okoli sveta

Študent računalništva iz Floride navkljub grožnjam s tožbo še...

Obeležje 80. obletnice deportacij judovske skupnosti iz Lendave

V spomin na tragične dogodke izpred 80 let, ko...

Ljubljanska mestna svetnica: V mestu je vse več drog

Na Metelkovo ulico, kjer je zdravstveni dom, že več...

Strah levice pred evropskimi volitvami je velik; njihove ključne teme propadle

Za aktivizmom Nike Kovač o "dostopnosti splava" pred evropskimi...