Golob in Švarc Pipanova kršita Poslovnik državnega zbora

Datum:

Ministrica za pravosodje in predsednik vlade sta se “ujela v past”. Dominika Švarc Pipan je priznala, da je Robertu Golobu ponudila svoj odstop, nakar sta se odločila, “da bosta še malo počakala”. A to je kršenje pravil Poslovnika državnega zbora, ki točno določa, kaj sledi po podanem odstopu.

Kršenje Poslovnika DZ je očitno postala neka “stalnica” aktualne vlade. Vemo, da ga je sama predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič kršila večkrat, očitno pa je to nekaj povsem običajnega tudi za predsednika vlade in ministre.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na javni televiziji priznala, da je predsedniku vlade Robertu Golobu ponudila svoj odstop, s katerim je bil torej Golob seznanjen. Poslovnik državnega zbora v tem primeru jasno določa, kaj po podanem odstopu sledi in koliko časa zadeva lahko čaka.

V tistem trenutku, ko se je on strinjal, je začel teči rok, v katerem mora PV o odstopu obvestiti državni zbor, tako je namreč določeno v 261. členu Poslovnika, kjer piše, da “predsednik vlade o svojem odstopu ali o odstopu ministra pisno obvesti predsednika državnega zbora. O odstopu ministra obvesti najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne izjave ministra, da odstopa”. 

Foto: arhiv

Drugi odstavek omenjenega člena navaja, da se “obvestilo o odstopu predsednika vlade ali ministra uvrsti na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila”. 

Ker je Golobu ministrica svoj odstop ponudila v ponedeljek, 29. 1., kar je razkrila v oddaji Marcel, to pomeni, da sta s predsednikom kršila zakonsko določen rok o obveščanju predsednice in DZ. Zakaj? Ker sta se enostavno tako odločila, ministrica bo enostavno ostala na položaju, dokler “ne razišče nepravilnosti“, kar je prevara.

Foto: zajem zaslona

To bo pomenilo še tedne politiziranja afere, namesto da bi nemudoma odstopila in preiskovanje prepustila organom pregona. Po njenih besedah bo to predvidoma dva ali tri tedne, lahko pa tudi nekoliko več, če bo treba.

Vsaka civilizirana družba in demokratična država temelji na pravilih. Jasno zapisanih in določenih, kar bi bolj kot vsi morala vedeti “pravnica” Švarc Pipan in predsednik vlade, ki predstavlja demokratično državo. A Slovenija je davno prenehala biti demokratična, državni zbor pa je zahvaljujoč prvi dami DZ postal vse prej kot kulturna in zgledna institucija.

A. H.

Sorodno

Zadnji prispevki

Nas čakajo novi obvezni prispevki?

OECD je v svoji preliminarni izdaji za Slovenijo v...

Hrvati nas prehitevajo po številu in plačah zdravnikov

"Če se država zaveda pomena zdravstva, je lahko drugače...

Zamolčano ob dnevu svobode tiska

Ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki je bil včeraj,...