Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa jih ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejetjem novele zakona.
V obdobju 2022–2025 je vlada Roberta Goloba (Gibanje Svoboda + SD + Levica) vodila zelo oster konflikt z zdravniki, ki ga je večina zdravstvene stroke doživljala kot sistematičen napad na njihovo delo, svobodo poklica in ekonomski položaj.
Premier Robert Golob je maja 2023 javno izjavil: “Z zdravniki bomo morali iti v vojno. Tokrat je ne bomo izgubili.” Ta stavek je postal simbolična napoved “totalne vojne” proti zdravniškemu sindikatu Fides in zdravnikom nasploh. Sočasno so radikalna levica in njej bližnji mediji črnili zdravnike, ki sočasno delajo v javnih in zasebnih ambulantah in tistih s koncesijo – z “dvoživkami”.
Vlada je pripravila in sprejela novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki je začela veljati 21. maja 2025. Ta je uvedla prepoved soglasij zdravstvenim delavcem (zdravniki, sestre ipd.), zaposleni v javnih zavodih, za delo pri čistih zasebnikih (izven javne mreže in koncesij). Razpad zdravstvenega sistema in beg zdravstvenega kadra vlada s tem ni preprečila, sistem je le še dodatno razgradila.
Ustavno sodišče je sedaj to prakso ustavilo, vlada bo morala v enem letu protiustavnosti odpraviti.
Ustavno sodišče namreč meni, da je izpodbijana ureditev zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih dovoljevala dodatno delo le znotraj mreže javne zdravstvene službe in ob predhodnem pisnem soglasju delodajalca. Delo na prostem trgu (samoplačniške storitve) je bilo praktično v celoti prepovedano, kar je pomenilo posebno obliko konkurenčne prepovedi.
Ustavno sodišče je zdaj tako presodilo, da takšna ureditev bistveno omejuje obseg dela zdravstvenih delavcev in s tem posega v pravico do proste izbire zaposlitve iz 49. člena Ustave.
Seveda so ustavni sodniki, kljub temu pokazali svoj značaj zasledovanja levih interesov, saj so kljub temu mnenja, da zakonodajalec zasleduje legitimen in ustavno dopusten cilj: krepitev javnega zdravstvenega sistema, zmanjševanje dvojne prakse, preprečevanje konfliktov interesov, skrajševanje čakalnih vrst in zaščito zdravja pacientov. Ta cilj izhaja celo iz ustavne pravice do zdravstvenega varstva, zato ga mora država aktivno uresničevati. S pravi postavili so se na stran državnega zdravstva, le da ne za vsako ceno kot slovenska vlada.
Ugotovili so namreč, da je izbrani ukrep preoster. Skoraj popolna prepoved dodatnega dela po njihovem mnenju ni nujna, saj obstajajo milejši in enako učinkoviti ukrepi – na primer sistem obveznih soglasij delodajalcev, boljši nadzor nad obremenjenostjo zaposlenih, jasnejše določanje delovnih obveznosti ter obstoječi mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora. Ker zakonodajalec teh možnosti ni prepričljivo zavrnil, je prepoved ocenjena kot nesorazmeren poseg v ustavno pravico. Vprašanje je, če bodo posamezni zdravniki zaradi neustavne izgube zaslužka proti vladi sprožili tudi tožbe.
Za komentar sodbe smo se obrnili tudi na Ministrstvo za zdravje, hkrati smo ministrico Valentino Prevolnik Rupel vprašali, če razmišlja o odstopu. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.
Sindikat Fides: Prepoved še dodatno poslabšala stanje v zdravstvu
“V Sindikatu Fides pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na podlagi obravnave pobude za presojo ustavnosti nekaterih določb novele ZZDej, ki jo je vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in ki se v obravnavanem delu prekriva z zahtevo za presojo ustavnosti določb novele ZZDej, ko jo je vložil FIDES, o kateri Ustavno sodišče RS še ni odločalo. Ustavno sodišče je sledilo stališčem pobudnika in identičnim stališčem FIDES ter kot neustavno ocenilo poseg v pravice zdravnikov do svobode dela v 53.b členu. Odločitev, da je prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe neustavna, razumemo kot jasno potrditev tega, na kar smo skupaj s stroko opozarjali ves čas zakonodajnega postopka: da je novela Zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki omejuje dodatno delo zdravnikov, protiustavna in škodljiva.
Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu. Dejstvo, da mora Državni zbor Republike Slovenije protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja prejšnja ureditev, je resno opozorilo zakonodajalcu, da se zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic. V Fidesu pričakujemo, da bo zakonodajalec odločitev sodišča spoštoval in pri pripravi novih rešitev končno prisluhnil stroki – v interesu pacientov in vzdržnega ter funkcionalnega javnega zdravstvenega sistema.”
Zdravniška zbornica: Odločitev v prid bolnikom
Zdravniško zbornico Slovenije in zdravnike veseli odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović je odpravljen del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj.
Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. “Seveda nas veseli, da je ustavno sodišče sedaj to soglasno potrdilo,” je dejala v izjavi za medije.
Po besedah Beovićeve se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. “Pri tem je treba vztrajati, to je treba uveljavljati. Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem,” je povedala.
Beovićevo pa še bolj veseli, da zaradi odprave dela tega člena zdravniki ne bodo nedostopni, prav tako se bodo določeni posegi še opravljali, čakalne dobe pa se ne bodo podaljševale in podobno. “To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom,” meni.
C. Š.