Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ostro nasprotuje napovedi premierja Roberta Goloba o uvedbi obvezne božičnice, ki jo označuje za nerealno in škodljivo obljubo. Zaradi enostranskega ravnanja vlade grozi z izstopom iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kar bi lahko še dodatno oslabilo socialni dialog v Sloveniji.
Predsednik OZS Blaž Cvar je na novinarski konferenci ob sejmu MOS v Celju poudaril, da je zamisel o izplačilu božičnice že decembra 2025 skregana z logiko, saj gospodarstvo zaradi težkih razmer na trgih in milijardnega proračunskega primanjkljaja tega ne zmore.
Cvar je izpostavil, da obvezna božičnica v višini polovične minimalne plače ni izvedljiva, zlasti ne za izvozna podjetja, ki se soočajo s težavami na tujih trgih. Ob 1,6-milijardnem proračunskem primanjkljaju se sprašuje, kje bo vlada našla sredstva za tak ukrep, in ga označil za neodgovornega. “Zdravi del gospodarstva se vedno trudi nagraditi zaposlene, a takšne poteze vlade so nesprejemljive,” je dodal za STA. Kritiziral je tudi Golobov pristop, ki po njegovem mnenju krši pravila ESS, saj vlada ni opravila ustreznih posvetovanj.
Podpredsednik OZS Peter Pišek je poudaril, da so božičnice v preteklosti že izplačevali in jih bodo tudi v prihodnje, a le ob ustrezni davčni politiki. “Božičnica mora biti prostovoljna in omejena navzgor, ne pa navzdol,” je dejal.
Lastnik podjetja Orodjarstvo Gorjak Marko Gorjak pa je opozoril, da bi obvezna božičnica skupaj s prispevkom za dolgotrajno oskrbo zahtevala tretjino letnega dobička njegovega podjetja. “To je volilni bonbonček, s katerim vlada kupuje glasove na račun gospodarstva,” je bil oster.
Posledice rušenja socialnega dialoga
Golobova enostranska politika, ki ignorira posvetovanja z gospodarstvom in sindikati, resno ogroža socialni dialog, ki je ključen za usklajevanje interesov med državo, delodajalci in delavci. Če OZS izstopi iz ESS, bi to lahko povzročilo prekinitev sodelovanja med ključnimi deležniki, kar bi otežilo sprejemanje uravnoteženih gospodarskih in socialnih politik. Brez socialnega dialoga se povečuje tveganje za konflikte, neučinkovite ukrepe in nadaljnje zaostrovanje odnosov, kar bi še dodatno obremenilo že tako krhko gospodarsko stanje ter zmanjšalo zaupanje v vlado. Dolgoročno bi to lahko privedlo do gospodarske stagnacije in družbene nestabilnosti, saj bi se povečale razlike med pričakovanji delavcev in zmožnostmi delodajalcev.
T. B.