Slovenija je dobila novo javno ustanovo – Akademijo znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS). Uradno gre za “osrednjo nacionalno znanstveno ustanovo na področju družbeno odgovornega trajnostnega razvoja”, ki bo povezovala znanstvenike in strokovnjake z različnih področij, od okolja in podnebja do družboslovja. Toda za kuliso se skriva znana mreža imen, povezana z levimi političnimi krogi, ki jih dr. Niko Toš očitno zanika.
Akademijo namreč vodi prof. dr. Niko Toš, sociolog in Kučanov zaupnik, ki je bil med ustanovitelji in vodilnimi člani Foruma 21 – razvpitega društva socialističnih etatistov. Tudi danes se ob njem zbirajo znani obrazi leve intelektualne scene: Jože P. Damijan, Vlado Miheljak, Ciril Ribičič, Svetlana Slapšak, Danilo Türk, Vesna V. Godina in drugi.
Ob imenih ustanoviteljev in članov je vsem jasno, da gre za levičarsko akademijo, ki je nastala iz društva (z zakonom vlade Roberta Goloba je postala javna ustanova), a z željo po večji institucionalizaciji, kar pomeni tudi večjo sposobnost vplivanja na politike ter lažji dostop do sredstev. To pomeni tudi, da bo delovala z državnim financiranjem. Za začetek bo država namenila 50.000 evrov, kasneje pa se bo delovanje financiralo iz “finančno ovrednotenega programa dela”, ki ga bo akademija pripravila kar sama. Kritiki opozarjajo, da gre za odprta vrata k neomejenemu dostopu do javnih sredstev brez jasnih meril, kam sredstva dejansko gredo.
Toš: Nisem politik
Ob vprašanju, ali je akademija levičarska, je Toš za N1 odgovoril z značilno akademsko akrobacijo: “Temu lahko rečete kakor koli, ni pa prav 51 raziskovalcev spravljati v shemo levo–desno, ki velja za parlament. Družboslovci so praviloma liberalno, odprto usmerjeni ljudje.”
“Smo levičarji? Jaz sem predvsem sociolog, vselej sem bil, nikoli pa nisem bil politik. Lahko pa mi pa rečete, da sem levičar.” Sam torej priznava, da ga je mogoče označiti za levičarja, a se brani s pojasnilom, da analitični družboslovec “prej ali slej etično pristane v prostoru, ki ne more biti desen”. Po njegovih besedah torej ni politik, temveč znanstvenik – a preteklost in mreže jasno kažejo na ideološko izhodišče na levici.
Akademija je več kot očitno zamišljena kot institucionalizacija leve intelektualne elite, ki bo preko javnih sredstev pridobila novo platformo za vplivanje na politike in oblikovanje javnega diskurza. Poleg Toša kot predsednika so namreč za podpredsednike oziroma člane predsedstva izvoljeni še Rado Bohinc, Andreja Gomboc, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik. Glede na kadrovsko sestavo nekateri menijo, da gre pravzaprav za nadomestek propadlega Foruma 21.
Niko Toš pravi, da ni politik, a hkrati je akademija, ki jo vodi, nastala z neposredno politično podporo trenutne koalicije in njenih ustanovnih očetov, med katerimi je spet mogoče najti Milana Kučana. Vse bolj pa so glasni kritiki, ki pravijo, da Akademija znanosti za trajnostni razvoj Slovenije ne bo motor za znanstveni napredek in odgovorne trajnostne rešitve – ampak le nova ustanova, ki bo služila kot financirana intelektualna podpora levi politiki.
Sara Kovač